Vlada ne neha in ne neha težiti z aplikacijo #OstaniZdrav. Tudi privrženci vlade nas na vsakem vogalu družbenih omrežij dregajo s komolci in nam prigovarjajo, naj si jo državotvorno downloadamo.
Iz njihovih moledujoče agresivnih pozivov, naj jo uporabljamo, lahko sklepam, da verjamejo, da nas bo rešila zanesljive korona pogube — ali vsaj odpravila pandemične nevšečnosti. 
Razumem pa tega ne. Ker ne vem, čému točno ta app služi. Ker tega še niso povedali, sam pa tega ne morem in ne znam ugotoviti.
Po mojem je samo v eni taki frustrirani in filistrski pomanjševalnici à la Slovenija možno, da nek brezvezen, četudi potencialno koristen health app postane vprašanje državljanske drže in vesti.

53 dni

Da ne bo pomote: app imam na telefonu že od 1. septembra in od takrat brez prekinitve vklopljenega — torej mi sledi (ko to berete) že 53. dan.
Izrecno pa tudi ponavljam, da proti #OstaniZdrav nimam nobenega načelnega, civilnodružbenega pomisleka. Moji pomisleki so že od vsega začetka kvečjemu splošni, uporabniški, dizajnerski, komunikacijski.

Nič resnega

Že zadnjič sem omenil to bizarnost, da se je tako rekoč cela Slovenija — seveda razdeljena na dva tabora — kregala v zvezi z zasebnostjo že spomladi, ko je vlada aplikacijo šele napovedovala. Po poletnem launchu (17. avgusta v Google Playu za androidarje in 1. septembra v App Storu še za jabčkarje) pa razen patetičnih, a praznih pozivov, da jo nujno rabimo, in zgražanja nad skeptiki in/ali telebani, nismo slišali tako rekoč nič resnega.
No, ne čisto nič. Vredno je prebrati bolj informativno razlagalna teksta eksperta za tehnikalije Matjaža Ropreta na Tehnozvezdju (na tej in na tej povezavi) in (še) bolj kritičen tekst nekdanjega glasnika digitalnih tehnologij in IT podjetnika Aleša Špetiča na Mediumu.
A naj sta Ropret in Špetič še tako informativna in kritična, tudi od njiju ne izvemo, zakaj se zdi vladi #OstaniZdrav tako usodnega pomena za naš korona virus NOB.

TAN koda

• Aplikacija skratka po Bluetoothu beleži stike med telefoni. Telefona, ki se srečata, si izmenjata (anonimizirano) kodo — ne pa tudi lokacijo — na razdalji do nekaj metrov.
• Da se to lahko zgodi, morata biti v stiku po različnih dostopnih podatkih vsaj 5 ali 10 ali 15 minut.
• Aplikacija hrani kode vseh zaznanih telefonov 14 dni, potem jih izbriše.
• Če se gremo vmes testirat na korona virus in se izkaže, da smo pozitivni, nam NIJZ dodeli tako imenovano TAN kodo, ki jo potem vnesemo — če hočemo — v aplikacijo.
• In če imamo dotičnega novookuženega še v svojem telefonu, skritega za kodo izpred 14 dni ali manj (ko še ni bil pozitiven oz. testiran), mi bo #OstaniZdrav pokazal »1 izpostavljenost z majhnim tveganjem«.
• Če smo neprevidni in se družimo s preveč ljudmi — ali če kratko-malo imamo smolo — je teh izpostavljenosti lahko več.
• Odveč je poudarjati, da aplikacija na vašem telefonu beleži izpostavljenost samo tistim, ki so si tudi downloadali #OstaniZdrav in ki so bili toliko pošteni in odgovorni — ali bog pomagaj digitalno pismeni —, da so si po testu na korona virus vnesli TAN kodo, da so okuženi.

Notifikacije

V praksi pa to zgleda takole.
V teh slabih dveh mesecih sem imel največ dve izpostavljenosti. Prvič sem jo opazil — prvo — po kakih treh tednih. Še kak teden pozneje sem imel že dve izpostavljenosti. V nadaljevanju (po 14 dneh) je ena izginila, teden dni pozneje pa še druga. Nisem bil dolgo na nuli. Prejšnji teden sem spet fasal eno izpostavljenost.
Priznati moram, da #OstaniZdrav ne odpiram vsak dan. Včasih tudi po nekaj dni zaporedoma ne. Ker se ne spomnim.
Mimogrede: so razvijalci tega appa že slišali za pogruntavščino, ki se ji reče »notifikacije«? Zelo praktična zadeva. Ni nujno, da nas telefon moti sredi noči — pardon: sredi policijske ure —, ko se izpostavljenosti vsakih 24 ur (plus akademske četrt) posodabljajo. Lahko bi nam to signalizirali s številko v rdeči piki na ikoni.

2 otroka, 8 izpostavljenosti

Praksa pa je lahko še hujša. Ali vsaj bolj čudna.
Dobronameren kot sem, sem nagovoril tudi svoja sinova, naj si downloadata aplikacijo. Sprva se jima je zdelo brez veze, ampak ker sta v radovednih in eksperimentalnih letih, sta jo nazadnje le — brez zvijanja rok. #OstaniZdrav sta začela uporabljati prejšnji vikend.
In ko sem se že spet po nekaj dneh spomnil, da imata zdaj tudi onadva to aplikacijo, sem bil šokiran: vsak od njiju je imel po »4 izpostavljenosti«! In to kljub temu, da od začetka uporabe appa nista bila v šoli, nista bila v trgovini, nista se vozila z avtobusom, nista bila pri nikomer na obisku, niti nista obiskov sprejemala.
V teh petih dneh pravzaprav sploh nista bila z nikomer drugim v stiku razen s svojo mamo in očetom! No, nekajkrat sta se po mestu vozila s skiroji. Je app morda zaznal telefone ljudi, med katerimi sta se ustavljala pred semaforji? 

Občutek, da naklada

Želim si, da bi aplikacija nečemu služila. Želim si tudi — ja, vsekakor —, da bi jo uporabljali vsi ali vsaj skoraj vsi. Želim si vedeti, kaj lahko iz naših stikov oz. izpostavljenosti sklepajo epidemiologi. Kako se širijo okužbe, kako hitro se širijo ali karkoli že.
Želim si vedeti, ali so in če ja, zakaj so podatki iz naših telefonov za strokovnjake uporabni. Želim si vedeti, ali bodo in kako bodo z njihovo pomočjo preprečevali širjenje korona virusa. Želim si, da bi jim to tudi uspelo.
Ker pa tega ne samo ne vem, ampak imam celo občutek, da mi nočejo in nočejo povedati, imam žal vse razloge za sum, da so ti podatki tudi za strokovnjake samo fakultativni — tako kot za nas uporabnike te aplikacije.
In želim si, nenazadnje — wishful thinking, se bojim —, da bi nam sam Janša dopovedal, zakaj bi bilo po njegovem tako dobro, če bi si #OstaniZdrav naložila in uporabljala cela Slovenija. Ker nam doslej tega ni razložil ne on sam ne kdo od še bolj za te zadeve kompetentnih in poklicanih, imam neprijeten občutek, da v zvezi s tem naklada.