Skoraj ne mine dan, da ne bi kdo lansiral peticije. Še predvčerajšnjim sem se norčeval iz peticije pro vladi in peticije kontra vladi in spet peticije za ukinitev RTV prispevka.
Toda že isti dan je priplavala na površje še bolj nenavadna, malodane bizarna signifikatorska pobuda.
»Skupina uglednih državljank in državljanov« — kot jih faute de mieux imenuje Mladina, ki tudi nudi podpisovalno platformo — predlaga predsedniku Pahorju, naj odlikuje tako imenovanega žvižgača Ivana Galeta »za izjemno hrabro, pošteno, častno in požrtvovalno dejanje razkritja spornih ravnanj nosilcev politične moči pri nabavah zaščitne opreme«.
Za ta »izjemen prispevek k ohranjanju vrednot pravne države in aktivnega državljanstva« bi si Gale po mnenju pobudnikov zaslužil »najmanj medaljo za častno dejanje na civilnem področju«.
Intelektualci bi se lahko zavzeli za Galeta, če bi mu pretile oblastniške sankcije. To bi podprl. Nenavadno pa je, da se Galetu (hvala bogu) ni nič hudega zgodilo, oni pa ga predlagajo za odlikovanje! In to s peticijo! In to žvižgača, ki je že po defaultu utelešenje antiestablišmenta!
Moralni imperativ ali skušnjava?
Predlagatelji so sicer skromni. Medalja za častno dejanje je najnižje rangirano od obstoječih sedmih odlikovanj — štirih redov, treh medalj —, ki jih predsednik lahko podeli (glej 5. in 7. člen Zakona o odlikovanjih).
O Ivanu Galetu si ne mislim nič posebnega. Ne mislim, da ne bi smel izblebetati tega, kar pač je. Morda ne ravno vsega, ampak vseeno. Da bi mu po drugi strani za to peli hvalospeve, pa se mi le zdi pretirano.
Bolj kot moralni imperativ je po mojem Galeta gnala skušnjava. Skušnjava, da pove, kar ve. Ker je vedel veliko. In čeprav je vedel veliko, je hotel povedati še več. Tega preprosto ni mogel zadržati zase. In je povedal.
Njegove informacije so bile neprecenljive. Bile so štof, ki so ga mediji krvavo hoteli, če že ne rabili, in predvidljivo presenečenje za vznemirjenja željne zlovoljneže brez mask in respiratorjev — in brez milosti do vlade.
Galetove informacije pa so bile neprecenljive predvsem zato, ker so bile popolnoma dekontekstualizirane. Bile so nekaj podobnega kot podatki iz Erarja o finančnih tokovih javnih sredstev, s katerimi lahko vsak, ki ima dostop do interneta in pol ure časa, diskreditira kogarkoli, ki mu gre na živce — če je le kdaj ta prejel kaj fičnikov iz proračuna.
Braniti ali promovirati
Ne nameravam se več vtikati v tako imenovano afero maske/respiratorji. Svoje sem že povedal. Zaščitno opremo bi podobno po domače nabavljal kdorkoli. Tudi kaka leva, zdaj že bivša vlada — ki pa se je tokrat pač znašla v situaciji, ko kot opozicija lahko moralizira.
Bolj kot moralni imperativ je Galeta gnala skušnjava, da pove, kar ve. Ker je vedel veliko.Tega preprosto ni mogel zadržati zase. In je povedal. Njegove informacije so bile neprecenljive. Štof, ki so ga mediji krvavo hoteli, če že ne rabili, in predvidljivo presenečenje za zlovoljneže brez mask in respiratorjev — in brez milosti do vlade.