Počivalšek, Peterle, Podobnik so hoteli samo pomagati. Res. Ne verjamete?

V četrtek zvečer sem ravno bral neko razvpito, a dolgočasno in zanič napisano knjigo — Luciferko od Svetlane Makarovič et al., če vas že zanima —, ko mi je prijatelj poslal mesidž, češ, ali gledam Tarčo. V tistem trenutku sem se spomnil, da je četrtek in da sem zamudil Dvojčka, moj novi najljubši nealpski, überskandinavski, subpolarni noir noir z Lofotov. (To je nov žanr.)

Nikoli ne gledam Tarče, sem odpisal. Ampak to moraš gledat, je vztrajal — in dodal superlativ o slovenskem raziskovalnem novinarstvu in omenil celo nekega žvižgača.

In tako sem potem gledal Tarčo. In mi celo ni bilo žal.

Poslovanje po domače

Informacije, ki jih je zbrala TVS, so na vsak način bombastične. Bombastične, ker so politična bomba, ki vznemirja tako krive kot nedolžne (ali poštene), tako vlado kot opozicijo, tako desnico kot levico, nenazadnje pa tudi javnost.

Nočem minimalizirati pomena političnih, moralnih, medijskih reperkusij, ki bi jih utegnila imeti ta Tarča, ali...