Ena ali nemara prva od finalnih tekem je bil ponedeljkov večerni kandidatski playoff na Pop TV.
Po kakih 45 minutah — zdaj malo dramaturško preskakujem — so vpeljali temo referenduma o dolgotrajni oskrbi s tabloidnim prispevkom o nekem invalidu. Da bi bila že tako ali tako polna mera sočutnega sentimentalizma še bolj prepolna, je Pop TV podložil novinarjev “pogovor” z nepokretnim revežem s kičastimi violinami, kot da že sama tendencioznost posnetkov ne bi mogla odvrniti občinstva od spremljanja te socialno-medijske pornografije.
Najnižji demagoški poden
So mar mislili, da se bodo zaradi tega prispevka kandidati na prosceniju kaj bolj potrudili? Da bo eden od njih, če mu/ji slučajno rata vživeti se v tujo nesrečo, boljši predsednik? Da so žalujočim ostalim pred malimi zasloni olajšali odločitev, koga naj volimo? Da zdaj bolj razumemo, za kaj pri tem referendumu sploh gre?
Mislim, to je bil res najnižji demagoški poden, kar sem jih zadnje čase videl na televiziji!
Janez Cigler Kralj je v zvezi z istospolnim parom omogočenimi posvojitvami nakladal o “največjih koristih otroka” in da res nima nič proti gejem in si prosto po lažnivem Primcu celo izmišljeval, da “starši izgubljajo pravico do vzgoje svojih otrok”.
Pozneje so se še malo zadebatirali o samomorih, o duševnem zdravju otrok, o nasilju v družini, o spolnem nasilju, celo o aferi Fotopub in — pomislite! — o evtanaziji. Verjetno ni trenutno kontroverznosti, ki je ne bi načeli. In potem spet v trenutku preskočili na prekarnost, stanovanjsko politiko, nepremičninske davke itd. itd. itd. Štancali so mnenjske razburljivosti brez repa in glave. Samo da je bila domnevna drama in suspenz, da se bo kdo obrukal.
JCK
Pa vendar so na te nekoherentne, irelevantne in mestoma celo butaste načine iz kandidatov le izvlekli kaj zgovornega.
V tem smislu se mi je v najbolj nelepi luči kazal Janez Cigler Kralj. Kandidat NSi se je v zvezi z istospolnim parom omogočenimi posvojitvami postavljal z radikalnimi nazori in nakladal, da res nima nič proti gejem, da gre samo za “največje koristi otroka” — in si prosto po lažnivem Primcu celo izmišljeval, da “starši izgubljajo pravico do vzgoje svojih otrok”.
JCK se je najbrž odločil, da mora zaostriti retoriko, ker je sicer sorodni mu Logar postal peveč lév ali pa vsaj sredinski in brezmnenjski pussy.
Samomori, duševno zdravje otrok, nasilje v družini, spolno nasilje, celo Fotopub in evtanazija! Ni kontroverznosti, ki je ne bi kandidatom podtaknili. In spet preskočili na prekarnost, stanovanja, davke … Tja v en dan štancali so mnenjske razburljivosti. Samo da je bila drama.
Če se smem za trenutek pomuditi še pri tem nesrečnem nekandidatu SDS, moram priznati, da se mi je na začetku prav malo zasmilil. Voditeljica Maja Sodja ga je tako rekoč obtožila, da se v času predsedovanja Svetu EU ni (dovolj) ukvarjal s kuliji, ki jih je za MZZ “brez njegove vednosti” dobavljal Janšev brat.
Edino smiselno
Verjetno smo edina država na svetu, kjer bi zunanji minister moral imeti obsesivno-kompluzivno motnjo in kontrolirati nabavo kulijev! In da je to skoraj dve leti pozneje še vedno prominentna družbena tema.
Pop TV se mi je na koncu le malo odkupila, ko so prišli do besede družinski člani in/ali prijatelji kandidatk in kandidatov. To je bilo edino prisrčno in smiselno, kar smo v ponedeljkovem soočenju videli. Še več! Videli smo celo, da znajo biti kandidati normalni ljudje. Česar pa televizije — na čelu s komercialko, ki sem jo po dolgem času moral proti svoji volji gledati po službeni dolžnosti — ponavadi žal ne znajo iz njih izvleči.
Opomba:
Tekst je bil prvotno objavljen na spletni strani Večera v ponedeljek, 17. oktobra 2022, in v tiskani izdaji Večera v sredo, 19. oktobra 2022, skupaj s tekstom Igorja Ž. Žagarja na isto temo v okviru rubrike Porota urednika Blaža Petkoviča, pod naslovom Uvodno soočenje na Pop TV: “O izpostavljenih temah se izreka uravnoteženo. En tak novi Pahor!”. Verzija na Fokuspokusu je razširjena in editirana. Objavljeno v dogovoru z uredništvom.