»Slovenija je bila v devetdesetih, kasneje in je danes eldorado za vojne dobičkarje. Vse po starem, vse po lokalnih običajih.«
Točno tako. Le da njegova ugotovitev ni omejena samo na vojno dobičkarstvo. Gre za občo prakso. V Sloveniji poteka večina reči »po domače«. Skladno s slovensko zgodovinsko vzpostavljeno socialno in kulturno tirnico. Ki je domačijskost. Zato je »po domače« za Slovence najbolj naraven način funkcioniranja. Pa ne samo, ko poslušajo »domačo« glasbo. Ali jedo »domačo« hrano. Ali kupujejo »domače« proizvode. Itd. Ampak tudi v vseh ostalih rečeh.
Tudi, ko gre za korona krizo.
Pečečnik je »po domače« ukradel zaščitno opremo in jo dostavil Sloveniji. To je javno povedal. Zavedajoč se, da bo zato, ker je to naredil »po domače«, med Slovenci požel simpatije. Kar se že dogaja. Ta naklonjenost bo uporabna tudi pri prenovi Plečnikovega stadiona. Tudi naklonjenost vlade in dobro sodelovanje s Toninom, ki ga je pohvalil — mu ne moreta škoditi. Še posebej ne v Slovenij. Kjer gre vse »po domače«.
Samoizolacija »po domače«
Slovence hvalijo, da upoštevajo samoizolacijo. A tudi tu vse marsikaj vsaj malo »po domače«. Stanujem v naselju stanovanjskih hiš. Moji sosedje upoštevajo samoizolacijo »po domače«. V četrtek so imeli eni od njih družabno srečanje. Ob čaši rujnega so sedeli na soncu. S prijatelji. Naslednji dan so na istem vrtu imeli naslednje srečanje s prijatelji. Zvečer je sledil žur še mladine. Gostje so bili ljudje, ki na lokaciji nimajo niti stalnega niti začasnega bivališča.
Tudi slovensko družbo bomo ponovno zagnali »po domače«. Nemška vlada je za ponovni zagon počakala na elaborat nemške akademije znanosti in umetnosti. Pri nas pa to počnejo kar politiki. »Po domače«. Sami.
Vedno po potrebah
Tega ne pišem zato, da bi polemizirala z uradnimi političnimi stališči o samoizolacijskem vedenju Slovencev. Ki je po mnenju politikov skoraj vzorno. Rada bi samo pokazala, da je logika »po domače« na delu tudi tam, kjer se zdi, da zanjo ni prostora. Ampak prostor se vedno najde. Pravila »po domače« se vedno prikrojijo potrebam. To spremljajo utemeljitve tipa: »Saj smo vsi zdravi!« (Še niso slišali, da virus prenašajo tudi zdravi?) »Zakaj delajo paniko, saj ni skoraj nihče bolan!« (Kot da bi bilo treba imeti italijansko situacijo, da se ne bi obnašali »po domače«.) »Saj umirajo samo stari čez osemdeset in več. Ti pa tako ali tako morajo umreti.« (Po tej logiki je razmišljala celo novinarka v pogovoru z mano.)
»Po domače« pa potekajo tudi druge reči. Tako so nam povsem »po domače« naznanili, da z dopusti v tujini letos poleti ne bo nič. Tako »po domače« si je Počivalšek očitno zamislil reševanje slovenskega turizma. Njegovega paradnega konja. Ki ga želi pod ceno prodati tujcem.
Tako tudi »po domače« šivajo zaščitne maske njegovi sorodniki, ki sicer izdelujejo spodnje perilo in ki ga Počivalšek tudi sam nosi, kot nas je seznanil po TV. In kot »po domače« trguje z maskami tudi podjetje, v katerem dela Toninova mama.
Seveda pa vsi — jasno! — delajo v dobro Slovenije.
»Po domače« se dogaja tudi slovenska zunanja politika. O depeši, v kateri so oblatili slovensko novinarstvo, ne vesta nič ne JJ ne Logar. Po logiki: »Dokaži, da sem bil zraven!« Ker pa tega ne bo mogoče dokazati, oba s to zadevo ne bosta imela nič.
Če ja ali če ne
Tudi slovensko družbo bomo ponovno zagnali »po domače«. Nemška vlada je za ponovni zagon počakala na elaborat nemške akademije znanosti in umetnosti. Pri nas pa to počnejo kar politiki. »Po domače«. Sami. Neglede na vladni ukrep o zaustavitvi proizvodnje nekateri »po domače« že delajo. Ali zaganjajo proizvodnjo. Lastniki so nad zakoni. Navaden državljan pa bo plačal kazen, če bo prečkal mejo svoje občine. Lastnike podjetij so seznanili, da so odgovorni za zdravstveno stanje delavcev. Lepo. Ampak ali bodo plačali morebitne stroške zdravljenja delavcev v bolnišnicah? Seveda ne.
»Po domače« se dogaja tudi slovenska zunanja politika. O depeši, v kateri so oblatili slovensko novinarstvo, ne vesta nič ne JJ ne Logar. Po logiki: »Dokaži, da sem bil zraven!« Ker pa tega ne bo mogoče dokazati, oba s to zadevo ne bosta imela nič. Čeprav so v depeši stavki, ki se skoraj dobesedno skladajo z njunimi stališči do medijev. Ampak ne. Oba bosta zagotovila, da z depešo nimata nič. Pivčeva pa bo povedala, da je to treba upoštevati. Seveda. Kam pa bi pa prišli, če si ne bi zaupali?
Nihče pa ne bo problematiziral ključnega dejstva: da bi morala tako JJ kot Logar odstopiti. Če sta imela prste zraven. Ali če ne. Ker tudi če jih nista imela, depeša dokazuje, da lahko v slovenski zunanji politiki vsak uradnik počne, kar hoče. Da ne zunanji minister ne predsednik vlade nimata kontrole nad zunanjo politiko Slovenije. Da tudi tu teče vse »po domače«.