Se še spomnite, kako so januarja, ko je prevzela DeSUS, vsi slavili Pivčevo? In njeno zmago? Mislim, da sem bila takrat edina, ki sem zapisala, da prihod Pivčeve pomeni konec te stranke. Tako rekoč vsi drugi so stranki napovedovali svetlo prihodnost. In videli v Pivčevi nekaj neznansko pozitivnega.
Zdaj, samo nekaj mesecev pozneje, je postalo jasno, da je Pivčeva prvovrstni politični nateg. Odpira se vprašanje, kje so zdaj vsi tisti novinarji in analitiki, ki so jo januarja, ko je prišla na čelo stranke upokojencev, slavili kot rešiteljico? Modernizatorko? Osebo, ki bo vnesla svežo, žensko energijo na čelo stranke. In podobne neumnosti.
Kaj se je izcimilo iz Pivčeve, je postalo jasno že pred njeno ponedeljkovo tiskovno konferenco. Namreč: da je nesposobna političarka, za katero se ve, da je Janšev kader. Ki premiera podpira v vsem. Ker ji je to edini način ustvarjanja politične kariere. In ki jo JJ podpira v vsem. Ker mu je to edini način ohranjanja vlade. Svoje oblasti.
Vrednote, ki niso njene
Ta ekskluzivna odvisnost, ki se je s svetlobno hitrostjo preoblikovala v politično simbiozo — ki jo je Pivčeva ponosno oznanila z besedami, da ima podporo predsednika vlade —, je po pričakovanjih postala moteča za DeSUS.
DeSUS je namreč stranka, katere velik del članstva sestavljajo ljudje z levo politično orientacijo. Sama jih kar nekaj tudi osebno poznam. In ti ljudje so bili in so še nezadovoljni z dejstvom, da je njihova stranka zdaj stranka, ki Janši omogoča vladanje. Z vsemi političnimi eksperimenti in posledicami, ki so s tem vladanjem povezani.
Gre za poskus preusmeritve pozornosti od Pivčeve, ki je največji problem stranke, na nekaj drugega. Na to, kar se imenuje »prihodnost stranke«. Temu bi Bernstein rekel neelaborirani kod. Torej nekaj, za kar nihče točno ne ve, kaj to je. »Prihodnost stranke« je lahko karkoli. Vse. Ali nič. In vse vmes.
Niso naprodaj
Druga stvar, ki je Pivčeva s svojim »projektnim« pristopom ne razume, pa je naslednje: četudi bi bili vsi projekti, ki jih obljublja, že uresničeni, to ne bi pomirilo nezadovoljstva velikega dela članstva njene stranke. Velik del DeSUS ima namreč vrednote, ki so nekompatibilne z janšizmom. In velik del članov ostaja tem vrednotam zvest. In to ne glede na to, s čim jih JJ poskuša kupiti. Oziroma podkupiti.
Oni namreč niso naprodaj. Za razliko od njihove predsednice. Ki se je prodala. Seveda ne za projekte, o katerih govoriči in ki jih ne more uresničiti. Njej gre za lastno politično kariero. In lastno politično pozicijo. In za vse, kar ta pozicija s sabo prinaša. Tudi plačane vikende na morju.
Slaba politična manipulacija
Ob izbruhu krize v stranki — ki jo je ves čas trmasto zanikala — je na tiskovni konferenci Pivčeva zdaj vendarle priznala, da je v stranki marsikaj narobe. Tega seveda ni povedala s temi besedami. Ampak z ugotovitvijo, da ne gre za problem njenega vodenja stranke. Ne za problem tega, da je ona predsednica. Ampak zato, ker je ona samo uresničevala voljo »vodstva stranke«. Kar ona očitno ni.
DeSUS ni naprodaj. Za razliko od njihove predsednice. Ki se je prodala. Seveda ne za projekte, o katerih govoriči in ki jih ne more uresničiti. Njej gre za lastno politično kariero. In lastno politično pozicijo. In za vse, kar ta pozicija s sabo prinaša. Tudi plačane vikende na morju.
Ki mu vdano služi
Poskus preusmerjanja pozornosti članstva stranke in javnosti s konkretnega problema, ki se imenuje Aleksandra Pivec, na nekaj, za kar sploh ne vemo, kaj to je, po mojem ni slučajno. Konkretni problemi namreč omogočajo konkretno aktivnost. Neopredeljeni problemi pa jo onemogočajo. Kar pomeni, da je poskus Aleksandre Pivec, da problem DeSUS neopredeljeno in neopredeljivo definira kot »prihodnost stranke«, v resnici politični manever, kako blokirati aktivnost članstva. In stranke. Kako to aktivnost razpršiti. Jo preusmeriti na tisoč in več problemov. Ki so vsi (lahko) »prihodnost stranke«.
S tem pa bi seveda ta aktivnost postala nenevarna. Nenevarna za njo. In za Janšo. Ki mu Pivčeva tako vdano služi.