Nejevolja do moči naključnega političnega turista populista Ivana Galeta

Me veseli, da se bo Ivan Gale začel politično udejstvovati. Ali da tako vsaj pravi. Potem bo domovina zagotovo rešena in problemov ne bo več. De oblast in z njo čast, ko pred, spet naša bosta last!

Še bolj pa me veseli, da se je odločil, da ne bo predsednik vlade: »ker se v tem ne vidi« in “ker se nima za dovolj sposobnega za to funkcijo«.

Jaz tudi ne bi bil navdušen, če bi bil Gale premier. Tako da mi je kar malo odleglo.

Ko je Tarča naplavila Galeta v središče pozornosti, se mi je zdelo, da je samo slučajno postal hvaležni in trpežni strelovod ljudske, karantenske evforije. Bolj kot moralni imperativ je po mojem Galeta gnala skušnjava, da pove vse, kar je vedel ali si pač tako interpretiral, kot je znal. Toliko tega ni mogel zadržati zase. Informacije so bile preveč neprecenljive. To je bil štof, ki so ga mediji hoteli, če že ne krvavo rabili.

Zdaj pa je politično slavo vzel zares. Stopila mu je v glavo. Za zabavo naključnega turista pred Državnim...