Nasvet predojdipalcem v času korona virusa: Prava jeba šele pride!

Kot psihoanalitik pišem z desno, kot moški imam šlic na sredini — toda srce imam na levi. Zato me kar malo jezi, kadar se moji levičarji brezglavo zaletavajo v družbo. Čeprav so mi njihovi konstruktivni predlogi včasih blizu. Na jetra mi grejo razni neotesanci, recimo jim levi anarhisti, ki so po definiciji najbolj glasni ravno v krizah.

To je po svoje sicer dobrodošlo in celo pravilno. Ampak kriza, ki jo imamo trenutno, ki je vezana na karanteno, je bistveno drugačna od vseh dosedanjih. Moje družbeno poslanstvo je usmerjeno k psihoanalitičnim interpretacijam različnih družbenih dogajanj. Običajno se izogibam pridigam in ideološki dikcija à la »treba je« ali »morali bi.«

Revolucionarni angažma

Ampak včasih, ko zagusti, se tudi jaz ne morem zadržati. Čeprav veljam za družbeno angažiranega kritičnega misleca, načeloma nikoli ne pozivam h konkretnemu uporu ali nedisciplini. Niti v kontekstu feminizma, ki se mi zdi izjemno družbeno