Podpiram spremembo, da bi/bo DZ po novem imenoval samo dva svetnika — in še to »samo« strokovnjaka s področja vzgoje in izobraževanja (na predlog Odbora DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino) in strokovnjaka s področja kulture in medijev (na predlog Odbora DZ za kulturo).
Poslanci so po prejšnjem zakonu imenovali ne več ne manj kot enaindvajset svetnikov — in to pet na predlog strank, zastopanih v DZ, šestnajst pa na predlog gledalcev in poslušalcev programov, univerz, fakultet, zvez, društev in drugih civilnodružbenih organizacij.
Depolitizacija? Prav.
Cilj predlagateljev novega zakona je depolitizacija RTV. Prav. To bi javnemu info servisu absolutno koristilo, vendar ni prepričljivih zagotovil, da je ta cilj mogoče doseči z zmanjšanjem pristojnosti poslancev. Njihov vpliv na Svet bo kakopak številčno manjši in ideološko oz. strankarsko manj vsiljiv, vendar to ne zagotavlja (popolne) depolitizacije. Politika in politično bosta vdirala na RTV po ovinku civilne družbe. Po zaslugi svetnikov, ki jih bodo še vedno imenovali politično imenovani ali magari izvoljeni predstavniki teh in onih institucij in organizacij.
Napredek to vsekakor je ali bo — vendar glede na trenutno stanje ne velik napredek. Ne bodimo z njim prehitro zadovoljni.
Republika Slovenija je ustanoviteljica RTV Slovenija in si zato razumljivo pridržuje pravico, da sme javni zavod nadzirati in usmerjati. Toda ali za to res rabi organ, kakršen je Programski svet oz. po novem Svet?
Moja teza je, da ne. Niti takega, kakršnega so si zdaj zamislili.
Do zadnje podrobnosti
Delovanje RTV Slovenija ureja cela vrsta zakonov, predpisov in dokumentov. To so: Zakon o medijih, Zakon o RTV Slovenija, Zakon o zavodih, Statut, Pravilnik o poklicnih standardih, Programski standardi ter Estetska in etična merila.
Na RTV je vse predpisano do zadnje podrobnosti. Čeprav bi bilo treba nekatere od teh zakonov in predpisov posodobiti, je po eni strani glede tega vse jasno. Po drugi pa je tudi logično, da mora nekdo kontrolirati, ali se upravitelji zavoda in producenti vsebin tega držijo.
Kdo? Svet?
Problem z obstoječim Programskim svetom je v tem, da je nezavedna personifikacija splošnega nezadovoljstva javnosti z RTV. Vsi si želimo drugačne, boljše vsebine — in tudi svetniki si jih želijo. In oni so vendar za to tam, da jih spremenijo in izboljšajo, kajneda? Programski svet je v najboljšem primeru dobronameren, trepljajoč, prepameten, paternalističen, v najslabšem — kot zdaj ta, v sedanji, do skrajnosti spolitizirani zasedbi — pa še strog, hudoben, maščevalen, lustratorski, neveden in brezobziren do poklicev. Ne samo do novinarskega.
Palica z dvema koncema
Na drugi strani pa je seveda problem tudi z novinarji in uredniki. Problem novinarske in uredniške kulture. Problem osebja, da tako rečem, ki bi mu moralo biti vse jasno. Ki bi se sámo držalo zakonov, predpisov, standardov, meril in kar je še teh velikih in pametnih besed. Brez hočeš-nočeš političnih, politiziranih ali vsaj od politike nastavljenih nadzornikov.
Toda neka palica mora obstajati. Z dvema koncema, seveda.
Čeprav se mi zdi pomanjšani Svet RTV napredek, sem še vedno skeptičen. Jaz bi bil na mestu zakonodajalca še bolj radikalen in bi Svet zreduciral na največ pet članov.
Iz njega bi pometal predstavnike invalidov, verskih skupnosti, športnikov, kulturnikov, vzgojnikov in izobraževalnikov, akademikov, ekologov in strokovnjakov za to in ono.
Pustil pa bi v Svetu dva predstavnika zaposlenih na RTV in enega nevladnika s področja varstva človekovih pravic in svoboščin (na predlog varuha). Po funkciji pa bi dodal še ministrico za kulturo in predsednico Državnega zbora. Pa basta.
Aja, pa še to: podpiram idejo Rosvite Pesek, da bi generalnega direktorja oz. po novem predsednika uprave RTV Slovenija imenoval direktno Državni zbor. Pa spet basta. Poslanci bi bili presrečni.
Predsednik uprave pa bi si samostojno izbral ekipo. Menedžersko in uredniško. To je njegova stvar, ne stvar članov Sveta. Saj bi imeli dovolj drugega dela.