»Tukaj nas nekdo prepričuje, da izbranci ljudstva, ki smo izvoljeni in predstavljamo določeno število volivcev, ne smemo oziroma nismo usposobljeni, da bi sprejemali odločitve v zvezi z imenovanjem programskega sveta.«

To je deloma res, deloma pa ne. Nekateri poslanci so usposobljeni, nekateri pa niso.

Ampak da bosta desni volk in leva koza cela, bom raje uporabil druge besede, ki zaobjamejo vseh devetdeset poslancev. Tako bom torej rekel: da poslanci potrjujejo svetnike, ni primerno. Ni dobro. Ker je tvegano.

Pojdimo po vrsti.

Kdo bi koga požegnal

Da poslanci niso uspospobljeni, da bi nepristransko in po kriterijih meritornosti odločali, kdo si zasluži postati RTV svetnik, je skratka samo del resnice. Nesposobni so namreč samo tisti, ki požegnajo ali bi požegnali take člane Programskega sveta (ali po novem Sveta) RTV Slovenija, kakršna sta zdaj recimo Kmetič ali Gošnik. Ki recimo ne samo da nimata pojma o radiu o televiziji — kaj šele o medijih nasploh —, temveč ju to sploh ne zanima. Take modele zanima kvečjemu to, da pomagajo eksterminirati domnevno ali dejansko levičarstvo v Informativnem programu. In izkoriščajo priliko, da je v aktualnem Programskem svetu desničarjev pač jebeno več kot onih drugih.

Naprej.

Na drugi strani pa imamo tiste, ki bi požegnali tiste, ki se na medije spoznajo še predobro. In ki so ob tem še na tekočem, kdo je po kriterijih novinarske neodvisnosti od politike dovolj kompetenten, da bi lahko postal član Sveta.

Trenutno je v Državnem zboru jebeno več takih, ki bi za svetnika radi videli enega Milosavljevića, kot pa onih, ki bi raje v tem organu videli Urbanijo. (Govorim na pamet, hipotetično, za ilustracijo.)

Reminder

Naj spomnim, kako bi naj po novem bil sestavljen Svet:

• pet članov (svetnikov) izberejo zaposleni na RTV;
• dva člana imenuje Državni zbor, in sicer:
  • strokovnjaka s področja vzgoje in izobraževanja na predlog Odbora DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino,
  • strokovnjaka s področja kulture in medijev na predlog Odbora DZ za kulturo;
• dva člana imenuje varuh človekovih pravic, in sicer:
  • enega na podlagi javnega poziva nevladnim organizacijam s področja varstva človekovih pravic in svoboščin in
  • enega na podlagi javnega poziva reprezentativnim organizacijam oseb z invalidnostmi;
• po enega člana pa imenujejo:
  • italijanska narodna skupnost,
  • madžarska narodna skupnost,
  • predsednik republike na predlog verskih skupnosti,
  • SAZU,
  • Nacionalni svet za kulturo,
  • Olimpijski komite Slovenije,
  • informacijski pooblaščenec in
  • Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja.

Nezaupnica

Sestava novega Sveta RTV — in že dosedanjega Programskega sveta — je nezaupnica javnemu mediju. Nezaupnica novinarstvu kot profesiji, zlasti pa urednikom. Vsi ti strokovnjaki za to in ono so v Svetu zato, da bi zagotovili programske vsebine, namenjene tistim družbenim segmentom, ki jih sami reprezentirajo.
Zakaj bi moral biti nek manjšinec svetnik? Ali zato, da ne bi prvi urednik ali direktor, ki bi prišla mimo, skenslala oddaje Mostovi/Hidak ali tržaško-slovenskega Telegiornala? Zakaj invalidske organizacije? Ker TVS brez njihovega svetnika ne bi več opremljala oddaj z znakovnim jezikom? Zakaj SAZU? Kolikor vem, Renata Dacinger to dobro obvlada. Ona naravoslovje, drugi uredniki pa humanistične vede. Športni novinarji ne rabijo člana OKS v Svetu za dobra športna poročila in prenose. Lahko jim pomagajo lobirati za pravice za prenose tekmovanj, ampak zato jim ni treba biti svetnik.

Kaj hočem reči?

Za vekomaj nezadovoljni

Ne vem, zakaj se kratkovidni desničarji usajajo nad tem, da novi zakon kao ignorira poslance DZ. Kot da je to edini problem! To sploh ni problem! Problem je v tem, da poslanci mislijo, da rabi RTV nekakšno patronažo, ki jim bo dajala smernice. Vzgojne, izobraževalne, znanstvene, športne, kulturne, razvedrilne, medijske, socialne smernice.

Kar zadeva same predstave o usmerjanju in nadziranju RTV, razlika med SDS in Gibanjem Svoboda obstaja na dveh nivojih: prvič, desničarji se političnega vpliva na novinarstvo ne sramujejo in grejo na polno, medtem ko je naivna leva sredina prepričana, da bo z znatnim zmanjšanjem pristojnosti poslancev nevtralizirala ali vsaj minimalizirala politični vpliv.

A dejstvo je, da bo politika prišla v javni zavod po ovinku. Tako imenovane civilne družbe. To bo zagotovo manj strankarska in manj brutalna politika kot zdaj ta desna, toda prepričan sem, da bo vseeno prišla na RTV. Novinarska srenja bo bolj zadovoljna, saj se bo počutila bolj varno. Ne bo pa program zaradi tega najbrž prav nič boljši. (Slabši pa seveda tudi ne. Desničarji bodo ostali za vekomaj nezadovoljni.)

Jutri pa še nekaj idej in predlogov v zvezi s tem. Zlasti glede tega, koga bi smel DZ imenovati in kaj bi Svet sploh smel početi.