Ni več vprašanje, ali so novi valovi epidemije korone prišli prej, kot smo pričakovali. Zdaj niti ne bi smela biti več dilema, po kakšnem modelu se soočati z zdravstveno krizo. Da bo kovid-19 po poletni stagnaciji — ko smo vsi vzneseni, da so nam odprli Hrvaško in nas potolažili še z boni, malo pozabili na vse skupaj — udaril ponovno, je bilo jasno vsem. Zdaj smo sredi dramatičnega poslabšanja epidemiološke slike pri nas in v EU. In to še pred jesensko-zimsko sezono drugih virusov in obolenj.Je situacija pod kontrolo? Ali politika, vlada obvladuje zadeve? So nas spomladanske izkušnje s prvim šokom, ko smo se morali veliko naučiti sproti, naučile dovolj? Ne.
Vlada seveda ni vsega kriva, je pa najbolj odgovorna. Ker vlada.

Klici na pomoč

V pripravah na nove valove pandemije vlada ni opravila vsega potrebnega. Že tedne poslušamo resna opozorila, da se zdravstvene kapacitete, namenjene bolnikom z resnejšim potekom bolezni, nevarno polnijo. Da se slabša dostopnost do drugih zdravstvenih storitev, tudi nujnih. Spet so »vsi« vedeli, vendar čakali. Zaradi sumljivih praks tistih, ki so »reševali življenja« — sicer bi na zaščitno opremo čakali »do božiča« —, imamo v bolnišničnih kleteh mnoge preplačane, za kovid-19 neuporabne ventilatorje.
Še bolj je skrb zbujajoče, da so ekipe za intenzivno nego prešibke. Klici na pomoč so se začeli že poleti v socialnovarstvenih zavodih, predvsem domovih za starejše. Dodatno delovno silo je država začela iskati šele, ko se je virus ponovno razširil med najbolj ranljivimi. Tudi šolstvo ni dobilo zadostne kadrovske in organizacijske podpore, da sistem na neki točki ponovno ne bo začel pokati.
Večerova novinarka Barbara Bradač in Dnevnikov kolega Uroš Škerl Kramberger ugotavljata tisto, kar bi z obsežno raziskavo moralo opraviti MIZŠ: kolikšne in kje so najbolj očitne luknje v znanju mladine, ki predstavlja vitalno silo prihodnosti družbe.

Igra z življenji

Ko se je Hrvaška pogrezala na rdeči seznam, je vlada čakala z resnejšo mejno kontrolo in obsežnejšimi testiranji. Odloki so se spreminjali čez noč, ukrepi so bili nekonsistentni, njihovo komuniciranje zmedeno. Pri ljudeh to povzroča zmedo in nezaupanje. Jezo pa še dejstvo, da se politika po kacinovsko ves časa umika od lastne odgovornosti in jo vali zdaj na mladino, zdaj na tiste, ki praznujejo rojstni dan, zdaj na opozicijo … S tem se širi oder za antiintelektualizem in za zanikovalce znanosti. Gledamo zaton solidarnosti.
Zato se zresnite! Prvi korak naj bo zamenjava Milana Kreka, ki je povsem nekompetenten za vlogo prvega moža NIJZ. Krek in cinični pridigar Kacin, ki ves čas po malem obračunava z zdravstvenim ministrom, sta »najboljši par« in obenem zagotovilo, da bo zaupanje v ukrepe še padalo. Morda je nekaterim celo v interesu, da Krek igra dvornega norca, s katerim se vsi ukvarjamo, medtem pa se za zaveso virusa — kot kdaj prej s kulturnobojnimi temami — dogajajo drugi posli kot privatizacija, prestrukturiranje finančnih vzvodov, ključnih za obvladovanje politične moči? To bi bila skrajno nevarna in perverzna igra — igra z življenji.