Kulumne
#korona virus #gospodarstvo #ukrepi
Zlom družbe. Grozi nam opustošenje. Vsi smo afriški kmetje.
Logo 20.05.2020 / 06.05

Nova ekonomska realnost. Nekonkurenčno ne pomeni nesmiselno. Ker je smiselno. Preživetveno nujno. Od podjetij do kulture.

»Treba je zamenjati logiko razmišljanja in delovanja. Logiko vračanja k stanju pred krizo. V smislu zaželenega stanja. V smislu kriterija. V smislu normalnosti.«

»Sveta ne tare pomanjkanje dobrin in bogastva, obojega je preveč. Problematična sta le njihova porazdelitev in ustvarjanje delovnih mest za vse.« — dr. Jože Mencinger.

Kot država z najboljšo epidemiološko sliko v Evropi smo torej ukinili stanje epidemije. In se vrnili v normalo. Ob tem je jasno najmanj dvoje. Prvič: da pod vladavino Janše kaj drugega kot najboljša država v Evropi sploh ne moremo biti. Tako kot pod Trumpovo vladavino tudi ZDA ne morejo biti nič drugega kot najboljša država na svetu. Grandioznim potrebam vladarjev kaj drugega seveda ne bi ustrezalo.
In drugič: jasno je, da je vračanje v normalno nemogoče. Napoveduje namreč zlom družbe.

Oblaki retorike

Če se iz oblakov retorike vladajočih spustimo v družbeno prakso, moramo reči, da ukinjanje kriznega stanja v praksi pomeni ukinitev vrste bonitet, ki jih je zakonodaja v času krize zagotavljala gospodarstvu.
Sicer je res, da gre za garancije, od katerih večina — z izjemo tistih, ki so se ustrezno znašli — v praksi ni zaživela. Nadomestila za zaposlene na čakanju so v praksi izgledala tako, da so plače morali založiti lastniki, ki nadomestil države še vedno niso prejeli. Lepo zveneče načelo, da »vlada ne bo nikogar pustila zadaj«, je v praksi izgledalo tako, da smo razen Počivalškovih izbrancev in izbrancev nekaterih drugih, neimenovanih, pustili zadaj vse. Nekatere bolj. Druge manj.

Pred zlomom

Gospodarstvo bo po ukinitvi kriznih razmer od države dobilo manj pomoči. Potrebuje pa je več. Brez te pomoči je pred zlomom. Turizem prav tako potrebuje več pomoči. Je pred zlomom. Več pomoči potrebuje kultura. Pa šport. Šolstvo. Domovi za ostarele. Zdravstveni sistem. In vsi drugi sektorji družbe. Vsi so pred zlomom. Danes v Sloveniji ni niti enega družbenega sektorja, ki bi ne bil pred zlomom. Ki ga lahko prepreči samo še več denarja s strani države. Ta pa bo po ukinitvi izrednih razmer vsem sektorjem namenjala manj denarja. Saj so razmere normalne. V normalnih razmerah pa morajo vse dejavnosti preživeti od svojega dela.
To se večini zdi v redu. Čeprav že v principu ni v redu. To logiko spodbija dejstvo, da je večina dejavnosti že prej, ko je poslovala »normalno« (karkoli to že pomeni), komaj preživela. Zdaj, ko v lokalih sedi manj gostov, ko v trgovinah kupuje manj kupcev, ko v tovarnah dela manj delavcev, ko v kinih in gledališčih sedi manj gledalcev, seveda preživetje ni mogoče. Dejavnosti preprosto niso ekonomične. In konkurenčne.

Plug in bivol

V Sloveniji zdaj deluje logika, ki je doslej po njihovem veljala samo za druge. Recimo za Afriko. Logika, ki jo je že davno opisal dr. Jože Mencinger, se glasi takole:

»Kako naj afriški kmet z lesenim plugom, ki ga vleče bivol, konkurira pridelkom severa? Pridelka, ki mu je omogočal preživljanje družine in mu dajal dostojanstvo, ne more prodati. Naj se prilagodi zahtevam trga in prideluje banane, riž ali sladkor. Naj zemljo proda in se zaposli v multinacionalki, ki prideluje monokulture? Tam ga zaradi uporabe tehnologije ne potrebujejo.«

Afriški kmetje smo tokrat mi.
Ganljivo je gledati napore propadu zapisanih, da se rešijo. Zaskrbljujoče je gledati vladne nasvetodajalce, ki reproducirajo uničevalno logiko. Še bolj zaskrbljujoče pa je gledati kritike, ki vlado secirajo na ravni konkretnih ukrepov. Ne zato, ker kritike ne bi bile upravičene. Ampak zato, ker je logika kritikov ista kot logika vlade. Namreč: vrnimo se v normalno stanje pred korona virusom. Naj vse deluje kot prej.

Zamenjati logiko

Tisto, česar očitno ne vidi nihče, je dejstvo, da je treba zamenjati logiko. Logiko razmišljanja. In logiko delovanja družbe. Treba je opustiti logiko vračanja k stanju pred krizo. V smislu zaželenega stanja. V smislu kriterija delovanja. V smislu normalnosti.
Ko gre za logiko delovanja družbe, je treba opustiti logiko ekonomske konkurenčnosti. In preiti k logiki preživetvene smiselnosti. Kajti: če po novih pravilih napol prazne kinodvorane niso ekonomsko vzdržne, so pa preživetveno smiselne. Pa ne samo smiselne. Ampak nujne. Isto velja za gledališča. Muzeje. Galerije. Koncerte. Knjige. Umetnost. In seveda za podjetja. Tovarne. Šole. Domove za ostarele. In vse ostalo.
Ja, res je: delovanje vseh teh dejavnosti je v novi realnosti ekonomsko nekonkurenčno. Ampak: ali to pomeni, da je tudi nesmiselno? Ekonomsko deterministrična logika bi odgovorila, da je nesmiselno. Toda pravilen odgovor je, da ni nesmiselno! Je smiselno! Je nujno! In dokler nam kot posameznikom in družbi ne bo jasno, da je smiselno in in nujno, nam grozi ne samo kriza. Grozi nam tudi opustošenje.

NAROČI SE
#korona virus #gospodarstvo #ukrepi
Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino NAROČI SE
Share on
Za boljšo izkušnjo na spletni strani uporabljamo piškotke