Jaz sem ful tekmovalen človek. Me ne briga, če pušnem stokrat, ampak tekma mora bit. Ko sem šla tekmovat na prozni mnogoboj, sem vedla, da sem že zmagala v Ljubljani na predizboru in sem šla sam še na zmago v finale. Pojest celo Slovenijo.
Ko sem šla brat pred ljudi, mi je v ozadju odmeval komad od Nine Simone Feeling Good. S pivom na oder pa nej gre vse nekam. Predvsem sem zmagala v tekmi »kdo je najbolj drugačen od vseh drugih«. Ponavad so se mi posmehovali zarad tega, zdej sem pa dobila 800 evrov zarad drugačnosti. In seveda zmagala. In bi zasurlila ful, če ne bi zmagala, ker tekma je pač tekma in jaz sem šla na zmago.
A Tini Maze je blo po vašem cool bit tretja? Ma veš da. Sam s pancarji bi te zbrcala, če bi jo hvalil za tak rezultat. Na začetku si vesel bit tretji. Si še vajenec in se ti zdi to čudež. Ko si pa enkrat navajen bit prvi, je pa sam še to cilj.

Rehab frend

Reč Ibrahimoviću, da nima veze, če ni dal gola. Ibrakadabra ma tak ego trip, da se jaz skrijem v mišjo luknjo. By the way, baje je biografija o švedski Ibri ful zanimiva in zabavna. Bo treba prebrat.
In ker že četrti mesec nabijamo vsak dan pingpong — hvala karantena, da smo sploh začeli —, spet vidim to svojo tekmovalnost. In ker sem edina ženska med samimi tipi, vem, zakaj me cenijo. Ker se borim in igram na ful. Ne popuščam. Pa če bi me zlomili stokrat, bi se vedno pobrala.

Nesojena pianistka

Mi pa drugje dvigne živc. Ko grem do njega, se vedno prej pozanimam: »A je dans kakšna tekma slučajno?« Ker jebo ga ta fuzbal jeben. Ampak sej vam pravim, tekma mora bit. In pol zgubljam živce, če bulji v tisto jebo in se dere, k da je mal prizadet. Če izgubljajo, je tko: »Ma jebi si pas majku, kreten, znaš špilat al ne!« Če zmagujejo, pa zraven poje »ole, ole, ole, ole« pa skor šampanjc odpirat. Ko da je dal on kej zraven, čeprav sam naročnino za TV plačuje.
Na Portugalskem smo mel enga takega. Če je bla tekma pa da je bil njihov ful fan, pa so izgubili, to je letelo naokol vse. Pepelniki, ni da ni. Kako lahko eni tok notr padejo v tujo tekmo, sej ni tvoja?
In tko sem zdej hočeš-nočeš fenica Olimpije in Liverpoola. A pojma nimam, zakaj se gre. Sam da je treba dat gol, to vem. Sam stave bi pa lahk začela pisat. Ker mi vedno rata zadet. Ker ne gledam s srcem in obsedenostjo, ampak realno.

Rdeč karton

Tko sem zdej skoz govorila, da bo Celje prvak v fuzbalu in pol skor na kavču spala zarad tega. Sem sam še rdeč karton dobila. In pol pomislim na vse športnike. Kot mulca te starci nekam vpišejo in se pokaže tvoj talent in si pol za naslednjih 30 let zapečaten. Kam ga sploh vpisat? A ni lažja kupit sam eno basket žogo, pa nej nabija na okoliškem igrišču, kokr pa financirat smučarijo. In zakaj ga sploh vpišeš? Ker si otrok tok tega želi al zato, da bo en dan zvezda in »bomo tud mi imeli Dončića doma«?
Ker življenje je tekma in če našmu uspe, smo zmagali. Moja dva sta kr mislila, da bom pianistka. Ampak mam kratke prste hujš k Kardashianka. Po parih letih so me fuknili s klavirja, ker sem vedno s takim namrgodenim pogledom pršla, da je učiteljico kr zmrazilo. V svoji glavi sem bla pa plesalka v Kazini pa badmingtonašica. Kokrkol, Dončić nosem ratala nikol. Ker bit tekmovalen že pomaga, sam kurac, če ti je disciplina zadnja briga. Težka odrekanja pa še skoz cvikaš, da ne boš invalid.

Če je bla pa tekma

Sam če ti je to res veselje, en hobi, da tko rečem, kaj češ lepšega. Baje je Dražen Petrović drkal žogo skoz in skoz. Vsi so šli že domov, on pa je še kr tam v dvorani nabijal. Iskal popolnost, I guess.