Kulumne
#levica #kapitalizem #marx
Zgodovinski trik neokapitalizma in/ali postsocializma je požrl levico
Logo 01.10.2020 / 06.10

Čeprav je že vsak drugi zahodnjak levičar — ali vsaj misli, da je —, levica ne obstaja. Gospostvena razmerja pa ostajajo.

»Kot je rekel že Marx: ni pomembno, kaj ljudje mislijo, da delajo, temveč to, kar dejansko delajo.« — [Ilustracija: Majica z motivom Marxa. Laibach WTC Merchandising. Razprodano.]

Konec avgusta sem avgusta od gospoda Ludvika dobila mail, v katerem je zapisal med drugim tudi tole:

»Do sedaj sem bil prepričan, da sem levo usmerjen, napreden in progresiven človek, ki mu je svoboda v vsem najpomembnejša. Bi rekel, da sem liberalec, pa si ne znam najti zadovoljivega odgovora na vašo trditev: ›Ali liberalni ali levi — oboje hkrati v resnici ne morete biti.‹ Prosim za nekaj minut vašega časa in primerno pojasnilo.«

Odkrito povedano sem mu hotela takoj odpisati, pa sem si rekla, da bo morda bolje, če bo moj odgovor raje kar kolumna. Ki sem jo spet hotela napisati takoj. No, pa se je obrnil mesec, preden sem se je lotila. 
Res je: veliko ljudi, ki zase mislijo, da so levo usmerjeni, mislijo, da je to, da jim je svoboda najpomembnejša, isto kot biti levičar. Da je biti levičar isto kot biti liberalen.
To izenačevanje je stvar določene zgodovinske pozicije in zgodovinskih razmer, ki pa so se do danes že spremenile. Zato danes ta izenačitev ne velja več. Čeprav je v preteklosti v določenih zgodovinskih razmerah veljala.

Kaj je levo in desno

Naj najprej razjasnim, kaj mislim, ko govorim o tem, kaj je leva in kaj desna pozicija.

Ideologija svobode

Zakaj ne?
Današnja gospostvena razmerja so utemeljena na liberalni ideologiji. Ideologiji svobode. Ki je v enem od bistvenih vidikov svoboda posameznika. Imamo razdelane kodekse te ideologije. Od kodeksa človekovih pravic. Otrokovih pravic. Pravic žensk. Itd.
Da se razumemo: s temi kodeksi ni nič narobe. Vsebujejo številne pomembne vrednote. Ampak to ni leva pozicija. Ker na tej ideologiji temeljijo gospostvena razmerja. In njihova reprodukcija.
Že od 80. let 20. stoletja naprej je jasno, da je svoboda posameznika — z najpomembnejšim vidikom te svobode, da se posameznik počuti dobro in »fajn« — postala nov način reprodukcije gospostvenih razmerij, značilnih za današnji kapitalizem. In vseh oblik izkoriščanja, ki so za ta razmerja značilna.

Memento Marx

Omenjeni zgodovinski trik je danes v zahodnih državah v glavnem neviden. Toda čeprav je neviden, je »požrl« politično levico. Ker se levičarji avtomatično, brez razmisleka in predvsem brez razumevanja konkretnega zgodovinskega konteksta postavljajo na stran liberalnih vrednot in ideologije.
Ta zgodovinska situacija je danes značilna za Zahod: polna je individualnih levičarjev, vendar brez vsake delujoče in učinkovite socialne in politične levice. Danes Zahod živi v svetu brez levice. Torej brez socialne in politične sile, ki bi lomila obstoječa gospostvena razmerja. Čeprav je že skoraj vsak drugi zahodnjak levičar. Vsaj sam zase misli, da je.
Še bolj pa je omenjeni zgodovinski trik okrog prinesel levičarje v postsocializmu. In to zato, ker je v socializmu, kjer so gospostvena razmerja temeljila na neliberalni ideologiji, biti levičar dejansko bilo isto kot biti liberalen.
A danes ne živimo več v socializmu. Danes v živimo postsocializmu. V sistemu, ki ga je Don Kalb imenoval neokapitalizem. Torej v družbi, ki je kapitalistična. Za njo pa so značilni takšni sistemi eksploatacije in neenakosti, da presegajo tisto, kar je na Zahodu sprejemljivo.
Opisana situacija v zahodnih in postsocialističnih družbah potrjuje misel, ki jo je izrekel že Marx: da namreč ni pomembno, kaj ljudje mislijo, da delajo, ampak je pomembno, kaj dejansko delajo. 
In eden od mehanizmov reprodukcije današnjih gospostvenih razmerij je tudi, da ljudje te razlike ne uvidijo.

NAROČI SE
#levica #kapitalizem #marx
Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino NAROČI SE
Share on
Za boljšo izkušnjo na spletni strani uporabljamo piškotke