Kolumne
Zgodovina Dela, zgodovina Slovenije
27.5.2019 / 06:10
Omerzovo Temno stran Dela bi moralo izdati Delo. Kot svoj moralni dolg. Bilo bi bolje za njihov imidž. Za knjigo pa tudi
Knjiga, kakršna je Temna stran Dela Igorja Omerze, bi morala iziti že zdavnaj. Bilo bi namreč bolje, če bi s tem opravili že prej, ko preteklost sama še ni bila tako zadušljiva in ko se razčiščevanje z njo še ni zdelo tako zelo urgentno.Dejstvo je namreč, da ravno zapoznelost takega pisanja kot dolgo odlaševanega popravljanja starih napak diktira način in ton tega (samo)obračunavanja — in da ta zdaj senzacionalistična, zgrožena, jezna in užaljena hlastnost ne dela najboljše usluge niti tematiki niti resnici, še najmanj pa družbeni, terapevtski intenci takih knjig.Prva knjiga Omerzove trilogije se v glavnem ukvarja z Edvardom Kocbekom oz. s kar dvema njegovima primeroma. Prvi je bil literarni in politični pogrom nad pisateljem in pesnikom po izidu njegove zbirke novel Strah in pogum leta 1951/52, drugi pa obračun po intervjuju v tržaški reviji Zaliv leta 1975, v katerem je Kocbek prvič javno spregovoril o povojnih pobojih domobrancev.Izmuzljivo in
