Kolumne
Žganci, zelje, šunka in potica: Bon appétit, Ana Roš!
Ker haute cuisine ni basic hrana, ki bi pod krinko solidarnosti in gostoljubja ohranjala domačijska gospostvena razmerja.
Chefinja Ana Roš iz Hiše Franko je z jezno objavo na Instagramu — da ima poln kufer tega »neverending prisona« in da vlada »ne komunicira s hospitality businessom« in »ne daje informacij, datumov, načrtov« — dregnila v osje gnezdo in nehote povedala še bistveno več, kot je nameravala. Seveda po zaslugi svojih oponentov.
Predvsem pa je povedala bistveno več, kot so desničarji — in še marsikdo — sposobni razumeti.
Problem je bil prvotno in navidez v tem, da je svojo jezo Ana Roš že v prvem stavku asocirala z italijansko antifašistično pesmijo Bandiera rossa. To ni bila pametna poteza. Odkar je Alenka Bratušek leta 2014 na proslavi za dan Osvobodilne fronte v Stožicah singalongala na live verzijo v izvedbi
»Fuj, kaviar! Pri nas pač prisegamo na žgance, zelje, močnik. Ali če že jemo kaj boljšega, potem klobase, šunko in potico.«