Kulumne
#populizem
Zdrava pamet in debel krompir. Strahovi, grešni kozli in sovražniki.
Logo 30.04.2020 / 06.05

Z vidika populizma je pravzaprav vseeno, koga ne maramo. Pomembno je samo to, da ga ne maramo dovolj slepo in temeljito.

»Koncept zdrave kmečke pameti je do vrhunca pripeljal kdo drug kot Trump, ko je omenil, da bi lahko pomagalo vbrizgavanje belila in razkužila v telo. Če razkuži klopce v parku, zakaj ne bi tudi pljuč?«

Ko je izbruhnil covid-19, so nekateri začeli napovedovati, da bo virus ponovno vzpostavil spoštovanje do znanosti, racionalnosti in stroke in nasploh odplaknil šarlatane in mešetarje neumnosti in laži na vseh področjih, od antivakserjev do zanikovalcev podnebnih sprememb in seveda populistov. Luč na koncu tunela.
Populisti so zanimiv primer. Kot vse druge jih je kriza zasačila s spuščenimi hlačami — čeprav tega, za razliko od večine drugih, nikoli ne bodo priznali. Poleg tega so se znašli in v krizi začutili priložnost. Ne govorim o nepoboljšljivem optimizmu, ampak o nameri, da se na lokomotivi, ki leti s tirov, še hitreje pritisneš na plin. Pandemija je pomembno vplivala na vse štiri stebre populistične paradigme: na strah, na sovražnike, na krivce in na nerazumnost.

Imunski sistem demokracije

Glede strahu gre virus populistom zelo na roke. Prestrašeni smo vsi, neglede na civilizacijski svetovni nazor in politično prepričanje. Ni presenečenje, da so med nami tudi tisti, ki so v strahu pred nadlogo padli na finto lažne izbire med zdravjem in varnostjo na eni strani ter svobodo in demokracijo na drugi.
Pri tem seveda ne mislim na nekatere ukrepe, ki so jih kot odgovor na krizo uvedle skoraj vse države na svetu, ki začasno omejujejo ali ukinjajo nekatere pravice in svoboščine. Takšne ukrepe predvideva večina ustavnih ureditev in so v skladu z mednarodnimi standardi, vključno z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah — dokler so upravičeni, sorazmerni in časovno omejeni.

Sovražniki

Populizma ni in ne more biti brez sovražnikov. Bes je odlično sredstvo za slepljenje in manipulacijo. Da bi ljudje pristali na stvari, ki jim objektivno škodijo, morajo nekoga sovražiti bolj, kot imajo radi sami sebe.
Tukaj pandemija populistom ni šla zelo na roke. Virusa se lahko bojiš, težje pa ga sovražiš. Tista prava, žmohtna, slepa in kipeča mržnja, ki je pogonsko gorivo iztirjene populistične lokomotive, potrebuje otipljivejšo tarčo — po možnosti z imenom in obrazom nekoga, ki ga lahko ozmerjaš, brcneš v rit in mahneš po buči, bodisi fizično ali samo verbalno.
A kot rečeno, populizem se je hitro znašel. Če že ne moreš sovražiti virusa, pa lahko vsaj agresijo projiciraš na tiste, ki jih lahko. Gonja proti kritičnim glasovom in političnim nasprotnikom in fiksacija z migranti služi podpihovanju in vzdrževanju predsodkov, ki jih populizem potrebuje za obratovanje. Z vidika populizma je pravzaprav vseeno, koga ne maramo. Pomembno je samo to, da ga ne maramo dovolj slepo in temeljito.

Grešni kozli

Populizem za preživetje potrebuje tudi krivce. To je logično. Populistična politična paradigma ne predvideva odgovornosti za lastna dejanja, grehe in napake.
Resnici na ljubo je zavračanje odgovornosti priljubljeno med politiki vseh barv in deklariranih načel. Med nekaterimi domačimi politiki različnih barv je še posebej priljubljena finta, da je vsaka kritika na njihov račun »politično motivirana«.
Ja, kakšna pa naj bo? Se vam je že kdaj zgodilo, da ste imeli po servisu reklamacijo, potem vas je pa majster nahrulil, da so vaši očitki avtomehanično motivirani?
A če prevzemanje odgovornosti diši redkim v politiki, so populisti metodologijo iskanja grešnih kozlov pripeljali do popolnosti. Ne gre samo za reševanje lastne kože, ampak za načrtovan, integralni del populističnega političnega modela. Kazanje s prstom ima dva cilja. Prvi je poskus diskreditacije politične konkurence in kritičnih glasov. Kot vemo, so v ZDA za vse gorje krivi Barack Obama, demokrati in lažnivi mediji. V času koronakrize tudi Kitajci. In seveda mednarodne organizacije in koncept mednarodnega reda, ki temelji na pravilih in sodelovanju. V Evropi je priljubljena tarča tudi Evropska unija.
Drugi cilj je alibi za nereševanje težav. Za reševanje kriz populizmu pogosto zmanjka sposobnosti, predvsem pa nima prave motivacije. Človeška stiska, krivice in težave, za katero lahko obtožiš nekoga drugega, zanj niso problem, ampak priložnost.

Odločni ljudski njet

In na koncu še zadnji člen v verigi, s katero populist državo in ljudi vklepa v službo lastnih interesov — odločni ljudski njet racionalnosti, dejstvom, znanosti in znanju. Dlje ko je populizem na oblasti, bolj je življenjsko odvisen od slepe pokorščine podpornikov. Razum in logika sta takšni ubogljivosti in upogljivosti v napoto. Ko je izbruhnil covid-19, je na začetku kazalo, da bo preživitveni nagon ljudem ponovno vzbudil rešpekt do stroke. Vendar ni dolgo trajalo. Nekaj so k temu prispevali tudi eksperti s kakofonijo analiz, grafov in modelov, ki so napovedovali vse mogoče in nemogoče. Če ne bi bilo covida-19, sploh ne bi vedel, koliko je v svetu »uglednih znanstvenikov« z »uglednih univerz«.

Zdrava pamet

Še bolj pa mi grejo kocine pokonci, ko slišim izraz »zdrav razum«. Ta namreč namiguje na obstoj nekega drugega, nezdravega razuma. Neke racionalnosti, ki sicer temelji na dejstvih, stroki, znanju, vendar je v populistični interpretaciji škodljiva za narod.
Podobnost s konceptom izrojene umetnosti seveda ni samo naključna. Koncept zdrave kmečke pameti pri iskanju rešitve na zdravstveno krizo je prejšnji torek do absurdnega vrhunca pripeljal kdo drug kot Donald Trump, ko je na tiskovni konferenci omenil, da bi proti korona virusu lahko pomagalo vbrizgavanje belila in razkužila v telo. Če razkuži klopce v parku, zakaj ne bi tudi pljuč?
Njegova svetovalka za zdravstvene zadeve je med to neverjetno izjavo komaj krotila svojo obrazno mimiko in govorico telesa. Vseeno pa je dan kasneje svojega šefa skušala braniti, češ, saj se je samo pogovarjal sam s seboj, kot to rad počne. To njeno ravnanje je še bolj pomilovanja vredno kot Trumpova skrajno butasta in nevarna izjava, zaradi katere se je dan kasneje izmotaval, da je šlo za sarkazem.
Našega zdravja, svobode in demokracije ne ogrožajo samo tisti, ki to počnejo iz omejenosti ali ideologije, ampak tudi tisti, ki jim to iz oportunizma omogočajo. So madeži, ki jih ne izpere niti varikina. In to ni mišljeno kot sarkazem.

NAROČI SE
#populizem
Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino NAROČI SE
Share on
Za boljšo izkušnjo na spletni strani uporabljamo piškotke