Končno se bliža september. Sej pravim, kapo dol unim, k prenašate nad 35° in čez v senci. Ne vem zakaj pol ne garate vsi veseli v kuhni kakšne restavracije. Tam bo več kot 50°, čista zmaga.
Čez poletje je FB v tem stilu: par, k se jih pritožuje čez vročino, par pa zato, k so srečni k otroci zarad tega trpljenja. Zadnjič sem vidla enga otroka, kaj jaz vem, mogoče 5 let starega, k je capljal za mamo in si pel: »Če si srečen, na-na-na …« Me je prov prijelo mamo vprašat, kako za kurac tamau sploh ve, kaj je sreča, če sploh ve, kaj to pomeni, sam bi me ziher zabila nazaj kot vsaka današnja zavzeta mamica: »Naš je genij, kaj kle ni jasno? Pridi. Kaj ti greva kupit, da boš srečen?« Ga vleče tam za roko in mu jebe glasbeni talent.
In FB je čez poletje tud v tem stilu: fucking slikce dopusta od vseh. Eni vsi črni od sonca, drugi na rajskih plažah, ene dva sta celo rajš v hribih … Sej ne, da ljudem ne privoščiš, nej vsi uživajo, hvala bogu. Sam vedno pomislim, zakaj se men nikamor ne da.

Muka vseh muk

Zdej po 40. letu slabše prenašam vročino, isto je s potovanji. V avto se me že itak težko spraviš, ker se bomo valda glih mi zaleteli. Kdo me bo prepričal, da se vozim do enga Murterja?
Da ne govorim o avionih. Men je to muka vseh muk. Ne štekam, kako je lahk moj brat skoz na avionih. Mati je bla ista. Ona je do Brazilije šla sama, zimo tam preskočit. Najbolj mi je žal, da nisem šla brata obiskat v Kiev. Tam mora bit res en drug svet. Zdej, ko je v Parizu, me ni glih prepričal z besedami: »Maš vse zastonj, sam pivo za 9€ si boš pa sama plačevala.«
In zato nej trpim na avionu? Za tok drag pir? Eifflov stolp me ziher ne zanima. Brat se zdej seli spet nekam drugam, pa mi take prodaja: »Pa prid vsaj kak fuzbal pogledat, a ne?«
Ja, res, za to bom hodila. Zdej sem po sili razmer fan Liverpoola, pol Barcelone, pa seveda Olimpije.

Kako počitnikovat?

In kako se ljudje sploh odločijo, kako počitnikovat?
Eni so radi leta in leta na istem placu. Maš prikolico in pol je vsako leto dopust isti. Isti sosedje, ista plaža, ista trgovina, isti lokal. Drugim bi se glih na takem dopustu zmešalo. Eni rabijo skoz muvanje in hočejo vsako leto raziskat drugo državo. Enim je dopust dva meseca Tajske, drugim vsako leto domača prikolica.
In če se že odločiš za morje, kam pol sploh greš? Valda, večina nas bo pomislila na Hrvaško. Blizu je, pa celo otroštvo smo tja hodili. Službene prikolice so ble, pa sam gas. Ko pa danes berem članek o hrvaškem morju, plažah, itd. je velik komenatrjev v tem stilu: »Ma ni variante, da me tam še vidijo. Neprijazni, osorni, drago k pes, pa še samo kamenje od plaž je. Mi že leta rajš hodimo v Grčijo, Španijo itd. Se bolj splača.«
Jaz težko kej rečem, ker me že leta ni blo na hrvaškem morju. Morje majo zelo lepo, tu jim nimamo kej oporekat. Tud jaz bi rajš peščene plaže, sam ko je blo to na Portugalskem tko, je bil pa morje tok mrzel in valovit, da jao. Pa ziher je še kakšen morski pes v bližini. Če sam slike gledaš, zgleda pa raj, ja.

Pa opet Monsena. Ma marš, res.

Kar se tiče Hrvaške, jaz kot otrok nisem mela občutka, da so neprijazni. Sam okej, v Jugi je blo vse drugač. Tud kok so bli dragi, me ni brigalo, itak si bil na račun staršev. Oni vse častili. Neprijazni so bli sam enkrat, ko so me starši enim frendom uvalili in smo šli v nudistični kamp Monsena. Bliz Rovinja, se mi zdi. To je bil cel šok zame. Vsi nagi. Povsod. Nagi v trgovino, nagi špilat tenis, nagi jest na terasah svojih apartmajev.
In ker se jaz ne bom slekla za noben keš, so mi zasikali, da ne smem v bazen, ker mam kopalke. Pa tud na plaži so me vsi čudno gledali. Drug let so me zdilali enim drugim frendom, pa opet Monsena. Ma marš, res.
Mi smo hodili v Valovine. Zraven Pule. Najprej prikolice, pol kampiranje. Top je blo, razen če ni bla nevihta. Igranje s Čehi, Nizozemci.

Konc heca

In seveda, da če so dans tečni do tebe, pa še dragi, boš drugič dvakrat razmislil, če še prideš. Mi je zadnjič en razlagal, da se mu zdi za mal, da je v vseh teh letih tok keša tam pustil, zdej pa tako obnašanje.
Hja, jaz sem v naši kafani tudi pustila ful keša, pa mam glih tko zdej prepoved. Sej smo ga sami pustili, tam k smo ga hotli.
In tud ne morem se znebit občutka, da kakšni take govorijo iz zavisti, ker majo Hrvati tako morje. Slovenija je super lepa, v morju nas pa pač našišajo. Je pa res, da gost je gost, pa če je Janez al pa ne. Dokler se zna obnašat. Ker tud mi ne mormo kar po svetu hodit pa met vse druge za bebce.
Kakorkoli, kjerkoli že ste na dopustu, al na Cipru al pa v Bosni, zdej bo počas konc heca. Do naslednjega junija. Pošljite otroke v vrtce in šole in mejte zaslužen dopust. Ker že čez en mesec se bo kakšna živčna mama drla: »Ne morem več! Zakaj se mi prepričal v tri otroke? Služba, doma vse pospravljat, otroke hendlat, ne morem fucking več! Rabim dopust!«
Sam kurc, k morš na dopust spet otroke zraven vzet.