Kritike zniževanja demokratičnih standardov delovanja vlade se vrstijo iz dneva v dan. Zahodni tip demokracije za Slovence ni zadovoljiv — niti če deluje dobro —, saj onemogoča neposredno in stalno sodelovanje ljudi v političnih procesih. Predvsem v procesih političnega odločanja. Še posebej, če gre za vprašanja, povezana s preživetjem. Neposredno demokracijo so Slovenci prakticirali stoletja, zato je del zgodovinsko vzpostavljene socialne in kulturne tirnice.
In zato imajo s delovanjem aktualne vlade probleme. Nekateri večje. Drugi manjše. Kar odpira problem legalnosti in legitimnosti oblasti: brez prisile ni mogoče vladati, če vladajoči niso zmožni pridobiti simbolnega mandata vladanih. To vladam JJ ne uspeva. V tem je verjetno strukturni razlog za totalitarne politične prakse, značilne za vladanje JJ.
Ob nezadovoljstvu z demokratičnimi standardi vlade pa neopazno drsi mimo drug problem, ki je vsaj tako usoden kot kršenje demokratičnih standardov. Imamo namreč vlado, kjer ne predsednik vlade ne ministri ne prevzemajo odgovornosti za delovanja in prakse, za katere po zahodnih demokratičnih standardih tako vlada kot ministri odgovarjajo.

Seznam nevednih

• Počivalšek ne odgovarja za sporne nakupe zaščitne opreme. Počivalšek pač ni vedel, kaj počenjajo ljudje iz njegovega ministrstva, ko je šlo za nabavo zaščitne opreme. Ni vedel, kaj je počela Civilna zaščita. Ničesar ni vedel. In ker ni nič vedel, ne more biti odgovoren. Še več: krivde ga je opral parlament sam!
• Minister Gantar ni vedel, kaj zdravniki počnejo v domovih za ostarele, ko je šlo za protokole zdravljenja ali nezdravljenja varovancev, obolelih za korona virusom. Nič ni vedel o seznamih. In tudi o vsem drugem ni vedel nič. Ker ni vedel, ni kriv.
• JJ ni vedel nič o depešah oz. dopisih Evropi. O tem ni nič vedel niti minister Logar. In ker o tem nista nič vedela, nista kriva.
• Na slovensko-italijanski meji vojaki Slovenske vojske merijo z orožjem v civiliste. Tudi o tem ne ve nihče nič. Niti minister za obrambo Tonin. Niti Generalštab SV.
• Hojs ne ve, zakaj je koncert Thompsona v Sloveniji pravzaprav dovoljen. Pravi, da gre za strokovno vprašanje, o katerem je odločala uradnica. In ker tudi on ne ve nič, ni kriv. Interpelacijo bo preživel. Tudi njega bo krivde opral sam parlament. Kot njegovega kolego Počivalška.
• Ministrica za kmetijstvo ne ve nič o tem, kaj se dogaja v njeni stranki DeSUS. Niti ne ve nič, kaj se dogaja v poslanski skupini. 

In še bi lahko naštevali. Kogarkoli pogledamo, nihče ne ve nič o tem, o čemer bi moral po službeni dolžnosti nekaj vedeti. In ker nihče nič ne ve, tudi za nič ne odgovarja. Objektivna odgovornost, povezana s položajem in/ali funkcijo, očitno v Sloveniji več ne obstaja. Če je sploh kdaj obstajala.

Ustroj

To nosi s sabo vrsto problemov. Prvi problem je, da logika, da nekdo, ki bi po službeni dolžnosti moral nekaj vedeti, pa ne ve in zato tudi ne odgovarja, pomeni ločevanje politične moči od politične odgovornosti. Priče smo normalizaciji prakse, da tisti, ki imajo politično moč, ne odgovarjajo za uporabo ali zlorabo te moči. Če le lahko izjavijo, da o določeni uporabi ali zlorabi niso nič vedeli. Kar seveda vedno lahko izjavijo.
Drugi problem, ki izhaja direktno iz prvega, pa je ta, da s takšno logiko na široko odpiramo vrata zlorabam politične moči. Zakaj ne bi zlorabljali politične moči, če za zlorabe ni treba odgovarjati?
To vodi k tretjemu problemu, ki se mu reče totalitarni politični ustroj. Za tak ustroj so namreč značilne nedopustne zlorabe politične moči, za katere nihče ne odgovarja.

Birokracija

Vlada nam govori, da živimo v državi, kjer vlada nima nobene kontrole nad delovanjem podrejenih. Da politično delovanje nadzira in o njem odloča uradništvo. Ki da edino ve, za kaj gre. In kaj se dogaja. 
Ni jasno, ali vlada ne razume, da Slovenci razumejo, da bi — če bi bila slika o uradnikih in vojakih, o katerih delovanju vlada ne ve nič, točna — vlada morala odstopiti. Ker pač ne zna ali ne zmore vladati.
Če je točna druga možnost — da namreč vlada laže, da ne ve nič o praksah, o katerih je še kako dobro obveščena —, mora pa seveda tudi odstopiti. 
Vlada JJ seveda ne bo odstopila. Vlada JJ počne nekaj drugega: navaja Slovence, da je ločevanje politične moči od politične odgovornosti normalno. S tem odpira vrata totalitarnim političnim praksam. Ki bodo — tako verjetno upa —, postale tako normalne, da bo tudi totalitarni politični sistem postal sprejemljiv. 
V ta okvir sodi tudi neizvolitev Terška za ustavnega sodnika.