Na varni strani radarja so Levica in Socialni demokrati, blizu temu je tudi Toninova Nova Slovenija. Ključna za prihodnja razmerja moči in oblikovanje vladne koalicije bo uvrstitev tistih, ki bodo zmogli čez štiri volilne odstotke. Glavni akterji tukaj so Lista Marjana Šarca, Povežimo Slovenijo in Stranka Alenke Bratušek. Ne daleč stran je po raziskavah Ninamedie tudi Resni.ca, odpisana pa ni niti Jelinčičeva SNS.
Negativni trendi SDS
Odgovor na negativne trende SDS, ki so se nakazovali v tretjem tednu kampanje, je bil vstop premierja in večnega strankinega prvaka v soočenja. Dveh se je udeležil. Sprva nekoliko presenetljivo na Kanalu A, manj presenetljivo pa na provladnem Planetu in Novi24TV, ki sta zanj izrazito kontrolirano medijsko okolje. A očitno ga je prepričal tudi zastavljen koncept soočenja na Kanalu A, kjer so bile v ospredju tako imenovane razvojne teme, manj pa seciranje preteklih napačnih dejanj, afer in podobnega.
Janševa intervencija v kampanjo je bila bolj namenjena sanaciji slabih nastopov Romane Tomc in Aleša Hojsa kot neposrednemu napadu na Goloba, ki ga je SDS sicer izzval na soočenje brez posrednikov, beri brez medijev.
{embed_info_box}199122{/embed_info_box}
Obramba pozicij
Pri Golobu gre v tej fazi bolj ali manj za obrambo pozicij oz. za igro, v kateri naj bo čim manj ali nič napak — predvsem pa sposobnosti reagiranja na mine, ki mu jih politična konkurenca podstavlja. Prejšnji teden so se zgodbe, povezane z njegovimi osebnimi prihodki in za vikend še z domnevnim računom, odprtim v Romuniji, samo še stopnjevale.
Zgodovina slovenske politike pozna nekaj primerov, ko je razkritje ekscesih plač dramatično in hitro zbilo ratinge kandidatov. Toda v primeru Goloba zaenkrat ni opaziti kakšnih večjih vplivov na podporo, ki jo uživa.
Izogibanje konfrontacijam
Medtem ko se je prva dva tedna kampanje neposrednim konfrontacijam z glavnimi tekmeci izogibal Janša, pa zdaj na njih očitno ne bo Goloba. Zaradi bolezni. Včeraj popoldne so iz stranke namreč sporočili novico o pozitivnem izvidu na novi koronavirus. Kar posledično verjetno pomeni, da vodje Gibanja Svoboda ne bo niti na zadnjih predvolilnih konvencijah oz. dogodkih.
Opazno povečana aktivnost s stavo na predstavitvi programskih načrtov in tudi nekaj solidnih nastopov Tanje Fajon ni izvilo SD iz stagnacijskih trendov oz. primeža ujetosti pod 10%. Krivulje podpore v kampanji za zdaj bolje vzdržuje in usmerja Luka Mesec (Levica). Na tej relaciji se zdaj odvija boj za tretje mesto, torej med strankama v nekem nenavadnem konkurenčno-zavezniškem odnosu.
{embed_info_box}199123{/embed_info_box}
Spopad za preživetje
Ker razlike v podpori med političnima blokoma niso zelo izrazite in ker trenutno predvolilno pozicioniranje tako rekoč izključuje možnost, da bi po volitvah dobili veliko, onkrajblokovsko koalicijo, je treba pri iskanju bodočih kombinacij žaromete usmeriti v spopad za preživetje oz. preboj v DZ.
Na levi sredini je nekaj časa obstajal razmislek, ali naj stranke Koalicije ustavnega loka in Gibanje Svoboda v zadnjem tednu nastopijo na skupnem shodu, ki bi nekako pozval, da je treba čez prag spraviti tudi LMŠ in SAB. Toda na koncu je prevladala kalkulacija, da bi takšna operacija kvečjemu še dodatno okrepila Goloba in pomenila tveganje za še več prelivanja glasov k novemu “novemu-staremu” obrazu.
Terensko usmerjena kampanja
Kakšen efekt bo imel Janšev vstop v kampanjo za desnosredinske stranke, bomo še videli — vsekakor pa bo njegova prisotnost nekatere ponovno spomnila na to.
Aleksandri Pivec in Naši deželi kaže slabše od pričakovanj njenih volilnih strategov, bistveno bolje pa koaliciji Povežimo Slovenijo. V njenem zavetju rešuje svojo politično usodo gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Koalicija vodi zelo terensko usmerjeno kampanjo in ji niti nekateri neprepričljivi nastopi na televizijah — predvsem Alojza Kovšce — niso škodili.
Nahrbtnik in okoliščine
V splošnem je kampanja manj razburljiva od tega, kar je obetalo precej napeto, tudi histerično vzdušje v političnem prostoru. Tega so ga po seriji afer, političnih incidentov in ekscesov podžigale še različne krize: zdravstveni sledita novi, povezani — namreč varnostna zaradi vojne v Ukrajini in energetska, ki s seboj prinaša še širše inflacijske pritiske.
Okolje, v katerem bo delala prihodnja vlada — kakršnakoli že bo —, bo neizprosno. Na eni strani bo morala nositi breme javnofinančnega nahrbtnika tretje Janševe vlade z nekaterimi podtaknjenci, na drugi pa tudi okoliščine, ki so vse prej kot samo lokalno pogojene in determinirane.
{opomba}199124{/opomba}