Janez Janša je ob obletnici Breivikovega masakra na Twitterju objavil naslednje:

»We remember. A sad anniversary of the Utoya massacre 22 Jul 2011. May their souls rest in eternal peace.«

In dodal emodžija svečke in goloba miru.
Pozornim in hudobnim ni ušlo, da tvita v zvezi s Srebrenico Janša ni objavil v bosanščini ali v kakem podobnem, za silo primernem jeziku žrtev, ki ga verjetno zna ali razume — ali v vsaj v angleščini.
Posredno krivdo za genocid v Srebrenici je Janša pripisal komunizmu. Mladić da je kot bivši oficir JLA moralni in ideološki naslednik tistih, ki so po 2. svetovni vojni ubijali nedolžne ali vsaj neobsojene vojne ujetnike.
Seveda pa ni napisal nič nepremišljenega ali celo nepietetnega ob obletnici napadov v Oslu in Utøyi.

Denacionalizacija nacionalističnega zločina

Bosanske muslimane je Janša prizadel s tem, da je nacionalističen zločin tako rekoč denacionaliziral. Drznil si je prizadeti žrtve genocida tako, da je krivdo za srbski nacionalistični pokol prevalil na nekdanjo politično ideologijo.

Šesta božja zapoved

Seveda pa je bila tudi neokrogla obletnica Utøye priložnost za prepire med slovenskimi levičarji in desničarji na družbenih omrežjih. Ampak poglejmo najprej v mainstream.
Obletnice se ni spomnil samo Janša, ampak tudi »njegov« medij. Objavili so povsem spodoben članek in v njem celo ta zanje disidentski stavek:

»Norveška predsednica vlade Erna Solberg je ob tem poudarila, da se je treba boriti za vrednote, ki jih je terorist želel napasti.« 

Boriti se za vrednote, ki jih je terorist želel napasti?
Če je premierka s tem mislila šesto božjo zapoved, potem seveda ja. Je pa vendarle možno domnevati, da je govorila o tem, čemur naš premier in terorist rečeta »kulturni marksizem«.
»Kulturni marksizem« prosto po Janši izvira iz Marxa in Engelsa. Ponavljam:

»Pošast kulturnega marksizma, ki da se plazi po Evropi, desničarji gonijo že dvajset, trideset let. Znan je tudi kot multi-kulti. Kulturni marksizem je za grešnega kozla razglašal tudi Breivik v svojem manifestu. Pri nas se je pojem kolikor-toliko razširil šele v zadnjih letih, ko so ga popularizirali Janševi duhovni učitelji à la Brščič in Biščak.«

Manipulacija

Tipično je tudi, da so na obletnico Utøye na veliko opozarjali Socialni demokrati na Twitterju — pa morda še kje, vendar jim samo tukaj sledim. Zlasti se je angažiral božični grešnik Štromajer.
Saj nič ne rečem, ampak meni je smešno, da leve stranke tako rade mahajo s svarilnimi primeri ekstremno desnih teroristov — ker pač kadijo SDS pod nos. Če kaj, je njihov osupljivi talent za etabliranje družbenih emocij res najbrž neka dediščina komunizma …

»SLO skrajna desnica od levice nenehno zahteva, naj obsodi povojne poboje. JJ je nedavno podobno kot Breivik razglasil kulturni marksizem za največjo ideološko grožnjo EU. Je kdaj obsodil morilski pohod svojega ideološkega somišljenika? Bo to storil danes?«

Pozneje, ko je Janša že tisto zgoraj objavil in ko se je na Pribca že predvidljivo vsulo, pa še tole:

»Vaša desno sredinska stranka ima predsednika, ki se v oceni ideološke nevarnosti povsem strinja z množičnim morilcem. Z današnjim čivkom je njen predsednik obsodil le Breivikova sredstva boja proti tej nevarnosti.«

To je res manipulacija. Janša je morda res brezčuten — vsaj do Bosancev (in še koga) —, ni pa neumen.
S pietetno objavo v spomin Breivikovim žrtvam je naredil dovolj: obsodil teroristova »sredstva boja«. To je moral storiti. Saj zna vsaj fejkati državotvorno, državniško držo, če se potrudi. Če ne bi objavil ničesar, bi 22. julija spet izpadel brezčuten.
Janša je seveda v nerodni situaciji, da si s teroristom tako rekoč deli svetovni nazor. To mu narobe hodi. Nekako tako kot Beatlom ni bilo prav nič všeč, da je Charles Manson s krvjo zaklanih žrtev na stene v hiši Sharon Tate napisal »Helter Skelter«. Zato je bil tokrat fin. Da pa ne podpira terorizma in pobijanja, pa itak vemo vsi razen Pribca.