Kolumne

Z avtom in v copatih čez Prešerca na Wolfovo v Krznarstvo Eber

26.12.2020 / 06:05 Komentiraj
Nič nimam proti krznu. Ne oziram se na to, da ljudje to obsojajo. Važno, da mi je toplo in mehko. Pa po možnosti še lepo.

Septembra sem šla z novo asistentko na kavo. Ker nisem dobro sedela, sem zdrsnila s stola, ko sva se spuščali po klančini. Prepozno sem ugotovila, da bi se morala spuščati vzvratno. Počila mi je piščal. Prinorel je mož in me s sosedom posadil nazaj na stol. Bil je zelo živčen in mi je ukazal, da se moram vedno spuščati vzvratno. Ker jaz tega nisem vedela ali kaj.

Natanko deset tednov po nesreči — torej 14. decembra — sem snela gips. Poskusila sem se obuti, vendar mi noben čevelj ni pasal. Poskusila sem uggico, pa škorenj, pa še en škorenj,. Nič ni šlo na mojo nogo. Jebi ga, punca, boš morala v copatih.

In sem šla. Na Prešernov trg. V copatih.

Zajec

Zbudila sem se zgodaj, ob osmih, se umila, naličila in se odpravila po novoletna darila. Po darilije, kot je rekel moj sin, ko je bil še majhen. Peljala sem se v krznarstvo Eber. Gospa Milena mi je povedala, da je dostop do trgovine možen do 10. ure dopoldan. Tako sem šla brez

»Priznam, nimam nobene slabe vesti, če kupujem naravno krzno. Navsezadnje sem tudi zaprisežen karnivor. Rada imam meso.«
NAROČI SE PRIJAVI SE

Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino. NAROČI SE