Preklic tega ukrepa in volitve prihodnjo nedeljo simbolično zaznamujejo konec obdobja, ko sta se dve ekstremni, neprijetni situaciji sicer povsem slučajno časovno pokrivali, vendar sta pasali skupaj, kot da sta bili sinergično načrtovani.

Volitve in postkovidna rekonvalescenca bi lahko bile v tem smislu nov začetek. Ni pa si treba glede tega delati preveč utvar.

Nekaj je na tem

Če bodo državnozborske volitve bog ne daj prinesle kontinuiteto sedanje oblasti, se bom tolažil samo s tem, da sicer spremenljiva kvaliteta mojega življenja, moje zdaj prešerno, zdaj zateženo družbeno počutje in moje državljansko veselje ali brezbrižnost do življenja nikoli niso bili odvisni od politike — in upal, da tudi v prihodnosti ne bo drugače.

Marsikaj sem že dal skozi, zato lahko po vseh teh letih ugotavljam, da privatna in politična sfera nista v kdo ve kako močni korelaciji. Vsaj ne pri meni. Drznem si celo trditi, da tudi nasploh ne in da življenje in politika niti pri večini ljudi nista zelo povezana.
​{embed_info_box}199063{/embed_info_box}

Med kakšnimi ljudmi živimo

Razumem, da politika ljudi zelo zanima — ker lahko mnogim tudi zagreni življenje —, vendar iz tega po mojem prenagljeno sklepajo, da je za njih res bistvena. Nekaj seveda je na tem. Ker bolj ko je posameznik podružbljen in bolj ko je profesionalno in življenjsko vpet v družbene odnose in socialo, bolj je tudi odvisen od sistema. Tej vpetosti se seveda nihče ne more povsem izogniti, lahko pa jo z zavestnim ohranjanjem distance do družbe in sistema relativizira in plemeniti s svojo individualnostjo.

Če torej pravim, da bi lahko bile volitve nov začetek in znamenje bolj zdrave družbe, potem imam s tem v mislih predvsem to, da bo to dvoje vplivalo na naše počutje glede tega, med kakšnimi ljudmi živimo. Mislim, skratka, da je največji in najbolj neizogibni vpliv in moč politike v tem, da ob svojih konkretnih, takšnih in drugačnih nalogah in ciljih hočeš-nočeš ustvarja predvsem vtis, med kakšnimi ljudmi živimo. 

Glasna oblast

Politika dela ljudi glasne. Ali če hočete, družbeno bolj dominantne ali vsaj opazne. To dela v vsakem primeru. Neglede na obliko vladavine in znotraj tega tudi neglede na kvaliteto vladavine, da tako rečem.

Toda nekatere oblasti delajo ljudi bolj glasne kot druge. To po mojem ni toliko odvisno od števila tistih, ki se z neko politiko strinjajo in jo podpirajo ali vsaj tolerirajo, temveč bolj od vrednot in z načinov izražanja vrednot, na katere ta oblast prisega.

Obstajajo bolj glasne oblasti in obstajajo manj glasne. Bolj glasne oblasti ljudi bolj silijo ali jih vsaj prej pripravijo do tega, da tudi sami postajajo bolj glasni. Da se opredeljujejo. Tudi do stvari in tem, ki eventualno zanje osebno niso niti malo bistvene, vendar so stvar splošnih načel — ali pa tako imenovane zdrave pameti —, zato se čutijo vsi ali vsaj skoraj vsi na temo nekaj govoriti. Magari upravičeno in kompetentno.
​{embed_info_box}199064{/embed_info_box}

Namišljena razdeljenost

Problem je v tem, da smo dve leti imeli zelo glasno oblast, ki je ne samo delala, temveč tudi veliko in vehementno govorila tem, kaj dela in zakaj to in tako dela. Zato je Slovenija — kljub konkretnim in simboličnim nagobčnikom, ki nam jih je ta oblast natikala — med sovpadajočo pandemijo postala tako glasna. Ob tako glasni oblasti si ljudje niso mogli kaj, da ne bi tudi sami postali (še bolj) glasni.

To je ta namišljena razdeljenost, zaradi katere so vsi — najbolj pa tisti, ki so najbolj razdeljeni — tako zaskrbljeni in ki bi jo radi za vsako ceno zamenjali za neko imaginarno in idilično enotnost.

Diskontinuiteta

Enotnost je podobna fikcija kot ta famozna razdeljenost. Tako kot je razdeljenost v bistvu samo glasnost in prepucavanje v obžalovanja vredni disciplini večje slišnosti v pogojih hreščeče, do nerazumljivosti popačene kakofonije, je tudi enotnost samo druga beseda za malo več tišine in za malo manj govorjenja en čez drugega.

Nov začetek bi bil za moje pojme torej v tem, da bi bila ta družba manj glasna. Da bi bila politika manj glasna in da ne bi silila ljudi, da tudi sami postajajo bolj glasni. Nov začetek bi bila diskontinuiteta. Brez nagobčnika.
​{opomba}199062{/opomba}