Kulumne
#vnebovzetje #ukrepi #korona virus
Veliki šmaren (2.): Prekleta nova normalnost. Kot da se morda nič ne dogaja.
Logo 19.08.2020 / 06.10

Odobravam, da je bilo romanje na Brezje tako množično in na tak način kot ponavadi. Še več podobnih eksperimentov, prosim!

»Želim si verjeti, da NIJZ ni odobril slovenski Cerkvi romarskega zleta na Brezjah samo zato, ker bi zastopnikom katoliške metafizične instance na slovenskem tuzemstvu pogledal skozi prste zaradi njihovega poslanstva.« — [Fotografija: Marko Crnkovič]

Nadaljevanje včerajšnjega teksta Veliki šmaren (1.): Pol Slovenije čez pol Slovenije po kolenih na Brezje


Da ne bo pomote: če se sprašujem, kako je romanje na Brezje, najbolj množična prireditev v Sloveniji od izbruha pandemije, sploh smelo biti, s tem nočem reči, da ga ne bi smelo biti. Niti letos, v zdravstvenem izrednem stanju, kaj šele nasploh.
Zanima me samo, zakaj je bil zlet ob Marijinem vnebovzetju s tako številčno udeležbo dovoljen, medtem ko so športni in kulturni dogodki in prireditve omejeni na 50 ali 500 obiskovalcev — kar za nekatere pomeni, da jih ne sme biti oz. jih ne more niti biti. Bodisi iz organizacijskih ali iz ekonomskih razlogov.
Vlada in NIJZ nam s palico psihologije zastraševanja in s korenčkom ugodnejše epidemiološke slike že pet mesecev dopovedujeta, da se moramo prilagoditi novim razmeram. In smo se navadili. Ali vsaj sprijaznili. Eni bolj, drugi manj. Eni bolj optimistično in ubogljivo, drugi bolj zlovoljno in uporniško. Pa vendar.

Paragrafi

Naj najprej citiram trenutno veljavni veljavni Odlok o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi, objavljen 29. junija v Uradnem listu št. 92/2020. Drugi člen se glasi:

»(1) Začasno je prepovedano zbiranje ljudi, če:
        ● se zbira več kot deset ljudi ali
        ● če je zbiranje ljudi prepovedano z drugimi odloki Vlade Republike              
Slovenije.«
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek je zbiranje dovoljeno, če se zbira več kot deset ljudi, vendar največ do 50 ljudi, in [če] sklicatelj, ki organizira zbiranje, vodi seznam prisotnih ljudi.«
»(5) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena je zbiranje prepovedano, če ni mogoče zagotoviti minimalne varnostne razdalje med ljudmi v skladu s sprejetimi navodili NIJZ, ki so objavljena na spletnih straneh NIJZ.«

Tretji člen pa pravi:

»(1) Zbiranje ljudi na organiziranih javnih prireditvah se ne glede na prejšnji člen dovoli do števila 500 udeležencev (brez nastopajočih) in le pod pogojem, da se lahko zagotovi minimalni stik med ljudmi v skladu s sprejetimi navodili NIJZ, ki so objavljena na spletnih straneh NIJZ.«
»(2) Organizator prireditve iz prejšnjega odstavka ob prijavi prireditve poleg zakonsko predpisane dokumentacije predloži tudi pozitivno mnenje NIJZ za tako prireditev.«

Priporočila NIJZ so naslednja. Vloga za pozitivno mnenje pa zgleda takole.

Godrnjanje v brado

Od marca, ko je bila razglašena epidemija, pa do danes sem pogosto godrnjal nad situacijo in včasih tudi nad ukrepi. Ampak sam pri sebi, v brado. Strokovnjak za te zadeve itak nisem, niti se mi ne zdi primerno, da bi spodbujal, da ne rečem šuntal lahkomiselneže, ki minimalizirajo korona virus in/ali omalovažujejo preventivne ukrepe vlade. Ker vem, da je takih še preveč.
Ne hodim v Zrće ali sploh kam žurat v množico, vendar sem za vsakim vogalom v lokalnih trgovinah in na družbenih omrežjih hočeš-nočeš v stiku — četudi samo virtualnem — z ljudmi, ki jim je zdravstvena samozaščita v dani situaciji deveta briga.

Kot da se nič ne dogaja

Učiti se živeti s to prekleto novo normalnostjo pomeni vedeti, ali bodo učenci in dijaki in študentje spet smeli v šole in pod kakšnim režimom.
Učiti se živeti s to prekleto novo normalnostjo pomeni vedeti, ali bodo nogometaši in kulturniki ter nogometni in kulturni fani — in še mnogi drugi — spet smeli funkcionirati kolikor-toliko normalno. 
Še več! Učiti se živeti s to prekleto novo normalnostjo pomeni pod različnimi previdnostnimi režimi, prilagojenimi posameznim dejavnostim, poskušati početi stvari — namreč dovoliti stvari, s stališča vlade —, slediti zdravstveni situaciji in po potrebi updatati ukrepe.
V tem smislu na nek način pozdravljam dejstvo, da so brezjanski romarji smeli praznovati Marijino vnebovzetje na licu mesta v (približno) takem številu kot ponavadi in na tak način kot ponavadi. Kot da se nič ne dogaja.
Pričakujem pa, da bodo zdravstvene in posvetne oblasti vsaj poskusno dovolile tudi druge, sekularne, tako rekoč brezbožne prireditve — kot da se morda nič ne dogaja.

Na svojem tuzemstvu

Želim si verjeti, da NIJZ ni odobril slovenski Cerkvi romarskega zleta na Brezjah samo zato, ker bi zastopnikom katoliške metafizične instance na slovenskem tuzemstvu pogledal skozi prste zaradi njihovega poslanstva. Bom pa to preveril. O tem v nadaljevanju.
V jutrišnjem tretjem, zadnjem delu pa še o fenomenu slovenskega dopustovanja na Hrvaškem. 

NAROČI SE
#vnebovzetje #ukrepi #korona virus
Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino NAROČI SE
Share on
Za boljšo izkušnjo na spletni strani uporabljamo piškotke