Včasih vemo, o čem govorimo, ko govorimo o Hitlerju

V Evropi verjetno že dobrih tri četrt stoletja ni bilo visokega državnega uradnika, zadolženega za nacionalno varnost, ki bi javno širil rasistična sporočila. Ob tem bi se morali zamisliti.

Reductio ad Hitlerum je skovanka, s katero je Leo Strauss, v Prusiji rojeni ameriški politični filozof judovskega rodu, leta 1953 označil poskuse diskvalifikacije sogovornikovih pogledov na podlagi trditve, da spominjajo na Hitlerja ali naciste.

V začetku 90. let je ameriški odvetnik in avtor Mark Godwin prenesel Straussovo premiso v digitalni kontekst. Tako imenovani Godwinov zakon se glasi: »Verjetnost reference ali primerjave s Hitlerjem se v online debati s trajanjem približuje 1«.

Tako Strauss kot Godwin sta zadela v polno. Kdo med nami še ni imel opravka z ljudmi, ki poizkušajo pomanjkanje argumentov ali dejstev nadomestiti z za lase privlečenimi primerjavami?

Alt-right analogije

A to seveda ne pomeni, da je vsakršna analogija z nacizmom in fašizmom vsakič in povsod iz trte...