V šolo v šolo: Objem, nasmeh, pogled. Česar e-redovalnica ne da.

Ne pomnim, da bi se kdaj prej tako veselila začetka šolskega leta kot letos. Pa če je šlo za moje izobraževanje ali za izobraževanje mojih otrok. Verjamem, da je mnogo staršev razmišljalo podobno, kot sem vse poletje razmišljala tudi sama: bolje zapreti vse državne meje kot pa jeseni šole.

Predstavljam si, da je to pričakovanje še tem večje pri starših majhnih otrok ali tistih, ki že pol leta niso videli šole od znotraj.

Ena mnogih domislic nestrpnih staršev, ki je ob koncu poletja krožila po družbenih omrežjih, je bila tale: »Kaj naj kupim otroku pred začetkom šolskega leta? Računalnik ali šolsko torbo s potrebščinami?«

Dober znak

Verjamem, da se začetka »prave šole« veselijo tudi šolarji. To je dober znak. Kar je bilo za vse generacije šolarjev še nedolgo nazaj popolnoma samoumevno, je dobilo novo vrednost. Zdaj še tem bolj znamo ceniti osebni stik z učitelji in sošolci.  Spominjam se, da je razredničarka na govorilnih urah samevala, saj so se...