Revija

V bistvu sem duhovno maturiral, ko sem pri Janku Kosu diplomiral (1.)

10.11.2020 / 05:05 Komentiraj
Portret legendarnega profesorja primerjalne književnosti, prvi v seriji Obrazi. Ponatis iz Večera kot petdelni podlistek.

Delati portretni intervju — profil, portret — s svojim profesorjem toliko let pozneje ni lahka naloga, je pa strahospoštljiv, četudi zabaven in v vsakem primeru nostalgičen izziv. Petintrideset in več let pozneje, ko sem kot študent poslušal njegova predavanja na primerjalni književnosti — in delal izpite (pri njem) s samimi desetkami in devetkami, to se že moram pohvaliti —, je bil obisk pri njem doma popoln študentski flashback. Ko moj gostitelj govori, profesor v njem predava. Še vedno. Tako kot nekoč. Njegova dikcija, z vsemi tistimi trademark mašili — »kajne«, »in tako dalje«, »no« —, me ponese v 80. leta v veliko predavalnico v pritličju Filofaksa. In v kabinet v 4. nadstropju, kjer sem kot njegov demonstrator prejemal navodila za projekcije likovnih del in posnetke glasb, s katerimi je hotel interdisciplinarno ilustrirati predavanja o literaturi od romantike do modernizma.

In čeprav se nam je kot zagnanim, a efemernim ljubiteljem

»In tako mi ni ostalo kaj drugega, kot da se zaobljubim pisanju o literaturi. Pri tem sem ostal za zmeraj.« — [Fotografija: Marko Crnkovič]
NAROČI SE PRIJAVI SE

Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino. NAROČI SE