Ker nimam otrok, ne vem točno, kako danes sistem laufa, zvem pa kej od frendov. Pa da majo pretežke torbe, pa preveč snovi za svoje genialne buče. Ko mi razlagajo, se mi kdaj zdi, kokr da morjo že v 1. razredu kvantno fiziko obvladat.
Mislim, da so današnji starši (moja generacija) sami mal preveč pomehkuženi. Tud jaz sem šla s šestimi v šolo, ker sem rojena konec novembra. Moj tip je pa kr preskočil prvi razred. In je bil pol tam z leto starejšimi.
Sej sem hotla enga pametnega in ful načitanega, ne pa glih enga, k ga cel okoliš kliče »profesor«. Jebat ga, knjige v kafani so naju združile. Jaz jih ne berem več in sam še pišem, on jih prebere ne vem kok na teden, pa še dela z njimi.

Otroci so različni

No, »profesor« ni končal pravnega faksa. Tko kot mam jaz sam osnovno šolo. Pa sem v 1. razredu že vse znala. Moj brat je pa prišel v 1. razred pa rekel, da on ne rabi nč znat, ker mu sestra doma skoz bere. Kracal je pa celo osnovno tko, da une niso nč štekale. Ampak na koncu ma pa faks narjen. In že leta ne živi v Sloveniji, kruza sem pa tja, trenutno je v Barceloni.
Otroci so različni. Eni starši se takoj ustrašijo, če en ne dosega drugega. Pa sej ne veste, kaj še bo. Eni prej, drugi kasnej.
Letos je totalen babyboom. Vsi okol mene neki noseči, ni da ni. Par mesecev nazaj mi je pisal bivši: »Tereza, fotr bom!« Glede na to, da nisva v stikih, se mi je zdel prov lepo, da mi je pisal.
Zdej pred štiridesetim so vsi neki navalili na hitr rojevat. Ful dobremu frendu sem sam to rekla: »Pliz, ne se spremenit. Da ne bom sam to zdej poslušala.« In začuda se ni, ne govori sam o temu. V bistvu sem jaz tista, k mu težim prek kompa: »Dej še kakšno fotko unga cukra majhnega pošlji!«

»Gu-gu« al »Gu-gu-gu«

Čeprov zanč je že mel eno tako: »A veš, da že stavke sestavlja.« Sej vem, da je fotr pisatelj, sam da pa pri dveh mesecih že stavke sestavlja, ta je pa mal too much. Ampak ja: »Gu-gu« al pa: »Gu-gu-gu« ni isto.
In pol mu težim, zakaj ne objavi kakšne slike od tamauga na FB. Pravi, da ne jebe on tega. Moja sestrična ma isto foro. Sam hrbte njenih otrok gledam skoz. Če mi ne bi na privat poslala fotk, bi mislila, da se v naši žlahti otroci rodijo s hrbti na ksihtu.
Eni pa fotkajo in objavljajo na veliko. Odkar izleti iz mednožja pa do takrat, k jim bo sam jebal mater. Vse takoj na družbena omrežja.
In kdaj mulce pustit na družbena omrežja? Kdaj jim sploh pustit te pametnarije od telefonov? Mi je prov žalostno, k vidim kle v šoli v naselju, sami mladi najstniki, pa sam vsi v telefon bulijo. Pa nabijat na zvočnike nek turbo folk al narodne.

Priden otrok

Ne rečem, da smo mi starejši perfektni, sam jaz se res trudim, da v družbi ne čekiram telefona. Že tko sem cel dan na računalniku, vzun rabim pa odmor od vsega tega sranja.
In tud če si proti vsemu temu sranju: bošti edini, k otroku ne boš kupil telefona? Pol pa spet jok in stok, ker sej vsi vemo, v otroštvu samo ne izstopat. Še dans se spomnim, kok mi je blo bedno al na krožkih al kjerkol, ko smo se mogli predstavit. »Jaz sem Tereza Vuk.« Vsi otroc so bli tko: »Kako?«
Ta Tereza je tud una, k dans skoz posluša mamo: »Ti sploh ne veš, kako priden otrok si bla. Vsi prijatelji so rekli, da hočjo tako hči.« Čez leta so seveda govorili drugač, ampak pustmo malenkosti. Ker tud če sem v 1. razredu že vse znala, sem pristala v drugem vesolju.

Vibrator

Ampak to temo vam prišparam za drugič. Ker glih zadnjič sem razmišljala, kaj vse že nisem delala v življenju. Mislim, vse. Prodajala cote v butiku, gledala filme v videoteki, čistila motel v tujini, bla baby sitter v tujini, popravljala vzad ene zatipke za eno založbo — in to glih jaz: oh, the irony! —, prekelnarila tok, da glava peče, prodajala knjige po telefonu, bla dispečer v taxi službi. You name it, you’ve got it.
Fuck, jaz mam še za tri knjige materiala za napisat. In fuck, sem si mislila par dni nazaj, ko me je klicala frendica. Debata, kako je kej njen sin, da je zdej že polnoleten, pa take bla-bla-bla fore. Pa mi reče: »Kje so cajti, ko sem dobila za rojstni dan vibrator, ga postavla tja nekam, on ga je pa osemleten najdel pa nesel v šolo: ‘Lejte to igračko!‹ Šit! Me kliče razredničarka in sediva tam skup. Ona z vibratorjem v roki, me gleda. V glavi sem mela sam to: ›Mulc, pohabila te bom.‹«
Je rekla, da še zdej ne ve, keri je blo bolj neugodno. Na konc je učitlca sam to izustila: »Uredu je, gospa.«
Uredu je, starši. Sej bo.