Ta teden je prišel v javnost nenavaden, presenetljiv, neverjeten in šokanten predlog, naj RTV Slovenija uvede 4. televizijski program — posvečen kulturnim, umetniškim, izobraževalnim vsebinam. Idejo je na vlado in poslance naslovilo blizu sto prominentnih kulturnikov, umetnikov, (po)ustvarjalcev, intelektualcev in profesorjev na čelu s prvopodpisanim pesnikom Alešem Štegrom. Če se strinjate, lahko apel podpišete tudi na internetu. Ne gre sicer za običajne peticionistične osumljence, to je že treba priznati. Mnoge med njimi poznam in cenim — in se zato še tem bolj čudim, odkod jim ta nerealna in nesmiselna ideja.

Predpostavke in pogoji 

Če rečem, da je ta ideja nerealna, s tem hočem povedati, da ne bo nikoli realizirana. Ker ni pogojev. Ne finančnih ne kadrovskih ne ustvarjalnih. Ni pa niti interesa, javnega interesa in vsebin, s katerimi bi jo napolnili. Zato pa je tudi nesmiselna.
Predlagatelji pravijo, da se je delež predvajanih dokumentarnih, igranih, kulturnih, umetniških, izobraževalnih, otroških, mladinskih in glasbenih programov v zadnjih osemnajstih letih skrčil za 38 odstotkov, »lastna produkcija teh vsebin pa še bolj«. Morda res. Toda zakaj ravno v zadnjih osemnajstih letih? Zakaj ne v štiridesetih ali recimo samo v sedmih? Predvsem pa ta argumentacija spominja na reklame za pomivalna sredstva, ki da za toliko in toliko odstotkov učinkoviteje od starega izdelka operejo zažgano ponev.

Kaj smo se naučili od TV SLO 3?

Smisel uvedbe takega programa bi bil seveda v tem, da bi se obseg produkcije kulturnih, umetniških, izobraževalnih vsebin povečal. Pa vendar. Iz predloga ni jasno, ali bi ta imaginarni 4. program napolnili z obstoječo produkcijo kulturnih, umetniških, izobraževalnih vsebin, ki jih TVS že predvaja na 1. in 2. programu. Ali si to tako predstavljajo, da bi jih preprosto preselili na 4. program? In da na 1. in 2. programu torej sploh ne bi bilo kulturnih, umetniških, izobraževalnih vsebin?
Upam, da ne. Dejstvo je, da imajo vsebine na 1. in 2. programu — kakršnekoli — več gledalcev že zato, ker so na 1. in 2. programu, ne pa toliko ali celo samo zaradi samega zanimanja javnosti. Novi program bi bil v tem smislu nekak geto, kamor bi trpali vsebine, za katere bi programski shematorji domnevali, da ne bodo zelo gledane — in žalibog tudi sproti dobivali dokaze, da se niti niso zmotili.
Zdi se, da se predlagatelji iz 3. programa niso ničesar naučili. TVS 3 je popoln programski flop, ker po eni strani tako rekoč nikogar ne zanima, po drugi pa so politiki zadovoljni, da ga »imajo«. Flop pa bi bil tudi TVS 4, namenjen kulturi, ker po eni strani tako rekoč nikogar ne bi zanimal, po drugi pa bi bili kulturniki zadovoljni, da so dobili »svoj« program.

Seznam problemov

Predlog tudi ne upošteva, da je RTV Slovenija v globoki krizi. Seznam problemov je dolg. Nacionalka je na eni strani izpostavljena političnim pritiskom, pod katerimi res ni prijetno delati in funkcionirati, na drugi pa tudi politični in kulturni podpori in izrazom naklonjenosti — med katere spada tudi ta peticija —, ki odgovornim osebam vzbuja varljivo prepričanje, da delajo brezhibno in da jih imajo ljudje radi in da bo nekega dne vse v najlepšem redu. Ko ne bo več aktualna vlada na oblasti. Ko bo konjunktura in bo javnih sredstev na pretek. Ko bo nek prihodnji minister za kulturo razvezal mošnjiček. Ko bodo RTV prispevek povišali na 20 evrov. Ali ko si bo oglaševanje lepega dne čudežno opomoglo.

Politična, ne kulturna javna televizija

Predlagateljem sicer štejem v plus, da se v svojem idealizmu ne menijo za obstoječi koncept javne televizije, kakršen je v Sloveniji v veljavi. Javna televizija je za slovenske pojme predvsem politična televizija. Politična in ne kulturna. Politična vsaj v tem smislu, da je treba vesoljno slovensko gledalstvo čim bolj kalorično futrati s političnimi informacijami, ker da jih bomo samo tako vzredili v ozaveščene, če že ne bogaboječe državljane. Kultura že, že, tudi to pač mora biti, ker kao plemeniti — toda to je v Sloveniji samo še zapoznel, zasilni in pomožni odmev prevladujočega vsebinskega modela javnih televizij.
Če bi slučajno kdo upošteval moje želje in predloge, bi jaz takoj, čez noč ukinil 3. program, rezerviran za politično nakladanje. Tako za prenose iz Državnega zbora kot tudi za debate v studiu. To se mi zdi popolna izguba časa.
Ali z drugimi besedami: Štegru bi rad dopovedal, da je programskega časa na TVS že zdaj več kot dovolj tudi za vsebine, ki si jih oba želiva, da pa bi za to bil potreben konceptualni premik v glavah. Da Televizija ne bi bila več tako politična, temveč tudi bolj kulturna in izobraževalna. Žal pa je to enako nerealno kot 4. program.