Tudi digitalni nomadi pogrešajo narod in identiteto

Dejstva kot predsedovanje Svetu EU in obletnica samostojne države so nekaj, kar državljane običajno navdaja s ponosom. Neke druge državljane z drugačno mentaliteto, seveda. Ne pa tudi Slovencev.

V našem kotičku Evrope je vse drugače. Vse razumemo drugače. Pred tedni me je tuj diplomat v neformalnem pogovoru začudeno vprašal, kako to, da ni zaznati prazničnega vzdušja pred tridesetletnico osamosvojitve.

Sama na to nisem bila zelo pozorna. Morda zato, ker smo od tega dnevnega politikantstva že vsi otopeli in se nam to ne zdi več nič posebnega.

Pa v resnici je. Suverenost teritorija je zelo velika stvar. Korake, ki so pripeljali do osamosvojitve Slovenije, sem v mladostnih spominih ohranila predvsem kot vzhičenost, vznemirjenost, ponos. Kot izjemno močna in pozitivna čustva, ki so me v tistem obdobju prevevala.

Tako kot mnogi si tudi jaz v rosnih letih nisem predstavljala prav vsega, kar pride z državo v paketu. Toda pomembno je bilo, da sem