Trump je izgubil, ni pa izgubljen

Ljudje smo trmasta in trdoživa bitja, zato tudi v času težkih preizkušenj, kot so te, ki jih preživljamo, skušamo na vsak način pregoljufati same sebe in se počutiti bolje, kot bi se realno morali ali bi si to zaslužili.

V decembru sem tako na več koncih prebral sezname pozitivnih stvari, ki naj bi se zgodile v letu, ki se je izteklo. Saj veste, naučili smo se peči kruh z drožmi, veliko časa smo preživeli s svojimi bližnjimi, Jan Plestenjak ima nov komad, Roka Snežiča ne spustijo v Bosno in tako naprej.

Ti poizkusi, da bi našli rožnata očala, skozi katera naša realnost ne bi bila tako moreče siva, me spominjajo na tisti legendarni vic o novinarju, ki je vprašal ženo Abrahama Lincolna ob izhodu iz gledališča, kjer je atentator pravkar ustrelil njenega soproga: »Če pustiva to ob strani za trenutek, kako vam je bila všeč predstava?«

Svet s tečajev

Pa vendar, če pustimo za trenutek ob strani pandemijo, ki je svet vrgla s