Sem včer vprašala folk na Facebooku, kam hodijo na morje. Tko nasploh. In ja, vem, dost vas sploh ne jebe morja, ker bi se vam scufalo na eni in isti plaži dva tedna praskat se po jajcih. Spet drugi bi bli komot nekje dva tedna skoz na istem placu, ampak nej bo to Bohinj al kej podobnega, bolj hladnega. Kjer se ne kregaš s folkom, ker so že ob šestih zjutri zaskvotal plažo z brisačo, pa še nazaj spat v prikolico. A je to sam naša fora, ta z brisačami, al to cel svet dela? Prideš na plažo, nikjer nobenga, okol in okol pa brisače. Ti kamenčki, ta pesek, ta delček zaliva, to je naše. In si ne upaš niti prdnit, ker ne veš, kam bi se dal, čeprov si čist sam tam. Ma zbrcala bi jim une brisače med meduze pa ježke v morje. A ste doma al kaj?
No, to me je zanimalo od moje zveste FB publike. Ko nisi doma, kam greš? Pustmo ogledovanja raznih mest pa galerij in podobno. Poleti. Morje. In sem vprašala folk, kaj majo rajš: hrvaško morje al grejo rajš v Grčijo al pa na Maldive.
Ni da ni
Zmagala je Hrvaška. Sej hodijo tud v Italijo pa v Španijo pa Grčijo pa who knows where, sam zmaga pa Hrvaška. In če bi dobili za isti keš ene teden čist isto vse? Egipt al pa Murter? Se boš fijakal z avionom do Egipta za en teden?
Sam pol se mi en folk pritožuje, da na Hrvaškem jemljejo Slovence kot kr ene. Pač podcenjevalno. Pa kok da zaračunavajo, pa slab odnos. Da glih zato grejo rajš drugam, sam ne tja. Da za ta keš dobijo velik boljš in uf, pa z vseh strani postrežen, zmaga čista.
Vem, dost vas sploh ne jebe morja, ker bi se vam scufalo na eni in isti plaži dva tedna praskat se po jajcih. Spet drugi bi bli komot nekje dva tedna skoz na istem placu, ampak nej bo to Bohinj al kej podobnega, bolj hladnega.
Sunshine Reggae
Nazadnje sem bla na morju na Hrvaškem par let nazaj. Komedije so ble take, da je v prvi knjigi ta zgodba najbolj smešna. Sam jaz nisem mela nobenih problemov, ker niso vedli, iz kje sem. Za foro sem se šla vsak dan drug jezik. V trgovini, v trafiki. En dan sem bla Južnoameričanka, drug dan Italijanka, pol Angležinja … Kurc, moja portugalščina je mal zarjavela, drugač bi bla še Portugalka. In pol niso dojel, da sem Slovenka, ampak da mam očitno neko diagnozo, recimo razcepljena osebnost. In tam, kjer sem bla v prikolici, so bli vsi okol na parcelah Slovenci. Pa kakšen je to dopust. Greš kao v drugo državo, pa kot da si v Sloveniji.
Ampak ko se spomnim na osemdeseta, na moje otroštvo in morje tam, je bla pa zmaga. Mi smo hodili v Valovine. Zraven Pule kemp. Fotr je mel prikolico od šole, kjer je učil. Ob štirih zjutri sva z bratom poslušala na zadnjih zicih v avtu fotrovo kaseto z Johnom Mellencampom. Jack and Diane. Pa Sunshine Reggae od Laid Back. Fuck me, takoj bi šla nazaj. Pa brezskrbno na morje, starci častijo vse. Mel smo surf, naš pes se je najrajš gor vozil. Metal smo se v vodo in nismo mel skrbi. Razen kdaj bojo dal starci za sladoled, pa če bojo kupili trnke za ribe lovit. Pa plavutke, masko, blazino. Gledat meduze, če se res stopijo na soncu. Obuvat une nagravžne plastične natikače zarad ježkov. K si mel pol nogo vso rjasto, oziroma una jeba od zaponke je pustila rjav pečat.
Odfukat prikolico
Pol smo odfukal prikolico in je fotr nabavil brako prikolico in smo hodil kampirat. V isti kemp, ker tam je blo res hudo. Jebene Valovine. Ko sem mela že ene 12, 13 let, smo vzeli s sabo še eno mojo frendico, pač stari družinski frendi. London v 70. pa to. Moji ta stari v uni brako prikolci, medve pa v svojem majhnem šotoru, neki metrov stran, logično. To je bil tak smeh in veselje. Iz šotora sva spuščale neke glasove in se smejale Čehom, k so vsi čudno neki gledali okol. Še dans, ko sva že stare koke, se temu nasmejiva.
Nazadnje sem bla na morju na Hrvaškem par let nazaj. Komedije so ble take, da je v prvi knjigi ta zgodba najbolj smešna. Sam jaz nisem mela nobenih problemov, ker niso vedli, iz kje sem.
Kurčevi vavčerji
Ah, ja, otroštvo. Takoj bi šla nazaj. V te morske počitniške dneve. In pol pridet vsi evforični nazaj septembra v šole in si reportirat: »Kje si bil ti? Kje si bil ti?« Zdej pa en kurac vse. Sama depra. Nobenga smisla, nobenga veselja. Nobenih borovcev ne voham več. Sam če ciprese. Pa kurčevi vavčerji. Te bone sem jaz kr podarila. Mislim, kere pa cene. Nabili v pičku materinu. Kaj če ti pol un bon, če daš za apartma za eno noč 150 evrov? Bolano. Pa še vse zasedeno. Nej grem kle v prvi hotel zraven mene, glih tok za eno noč? »Dej, lubi, pejva se romantiko v hotel. Država časti. Svečke pa vse.«
Ma, sam talaj to dalje. Slovenija, moja dežela. In šele zdej sem dojela.
Spomini na frendico, najino morje. Glih njen fotr, ful sposoben oglaševalec, je dobil nagrado za življenjsko delo, tud za reklamo Slovenija, moja dežela.
Torej, kaj smo pol rekli: Hrvaška al Fiesa?