1. Marko Crnkovič (30. 11. 2023): Nisem si mislil, da je Borut Pahor talentiran avtor.

Zmaga je začetek: Zanimiva, berljiva knjiga pismenega avtorja. Čeprav intelektualno, politično konfesionalna plaža za samopomoč.

Zmaga je začetek ima nekoliko zavajajoč podnaslov: Priročnik za politične & druge začetnike. (Odkod ta ampersand? Zakaj ne “in”? Avtor se očitno rad afna. Založba pa tudi. Vsaj pri tistih avtorjih, ki se radi afnajo.)

A to nič ne dé. Knjiga je ravno toliko priročnik, kot je tudi avtobiografija. (Kar je v bistvu vsaka knjiga. Oboje.) In ravno toliko kot avtobiografija je tudi osebno in mnenjsko pričevanje o človeških in javnih truizmih, ki so bili (ali bi vsaj morali biti) vsem jasni. Dokler se ni pojavil Pahor in to kakor da prvi neženirano napisal.

Temu se lahko reče izvirnost.

Prav toliko kot osebno in mnenjsko pričevanje pa je Zmaga tudi self-help knjiga. Ker če je pisanje pomagalo Pahorju — do duhovne spokojnosti in zadoščenja —, bo pomagalo tudi nam. S to pripombo, seveda, da je vse veliko bolj enostavno, če si Borut Pahor.

2. Tereza Vuk (11. 12. 2023): Sam dva človeka na našem literarnem večeru: Zdravc Duša pa Renato Volker.

V glavnem, ni za razlagat. Ampak smo vseen šli gor in oddelali kot profesionalci. Naše sorte profesionalci, ampak okej.

Prejšnji teden se je prvič zgodilo, da sem ponoč sred centra klicala taksi in prosila kelnarco in njenga fanta, če počakata z mano. Prej nikol nisem mela takih problemov. Sam zdej jaz ponoč sama po Ljubljani ne več. Feeling mi ni isti. Kle pr nas še grem mogoče kdaj ponoč. Čeprov je tud kle za razmislit, ker je blokovsko naselje, in maš v vsakem stopnišču pet pacientov. Sam ipak to ni center. Ga poznam dobr, tko k Ljubljano.

Ampak Maribora pa ne poznam. Enkrat sem bla kot otrok, v petek pa drugič v življenju. Letos sem s temi našimi literarnimi večeri vidla že skor pol Slovenije. Sicer ne vem, kako sem si predstavljala Maribor, sam je velik večji, k sem si mislila. Pizda, izgubljali smo se levo-desno in iskali Kiblo, kjer smo mel literarni večer.

3. Tereza Vuk (25. 12. 2023): Vem, otroci so lačni pa svašta. Sam tud dobra muzka mora bit na radiu …

Z muzko ni heca. Že tipa ne morš met, če posluša Modrijane, teb so pa top Pixies. Frendice bi šle na Gibonnija, jaz pa na Majke.

Spet so tisti dnevi, ko je glupa božična muzka po vseh radjih. Zato jaz ne poslušam radia, ker mam doma boljšo muzko. Novice znam pa sama odguglat. Pa Mariah Carey cele dneve, pa Last Christmas …

Mi je pa nekdo pred leti omenil spletni Radio Žica. In sem šla poslušat. E, to je pa čist druga pesem. Muzka kot se šika. Ne una že povsod slišana. Nobenga blebetanja vmes. In sem povedala še fotru. Kot se za starega rockerja spodobi, zdaj tud on posluša sam še to.

Zadnjič uletim v en lokal in vidim, da je DJ un z Radia Žica. Njegov ustanovitelj Enes Hodžić. In sem končno spoznala modela, k stoji za vsem tem.

4. Tereza Vuk (4. 12. 2023): Od zdej naprej za rojstni dan sam še halja pa Netflix.

A je to skrita kamera? Dvajst minut lajfa mi je zjebal! Kje vid on kakšno luštno pri teh letih? In drugo, what the fucking fuck!

Dans bom kratka. Ker sem mal zmatrana. Sredin rojstni dan se mi je zavlekel na šrtir dni. Ja, sej vem, za moja leta bi se spodobilo bit doma v halji, jest čips in sladoled, pa gledat na Netflixu neki za jokat. Sam men ni zneslo tko. V štirih dneh se zgodi velik. Večina stvari seveda ni za napisat. Sej mate svojo domišljijo, pa nej si vsak po svoje predstavlja. Lahk vam pa povem eno sredino štorijo.

Vabljena sem bla v en lokal sred centra. Ker pač žurka za dan republike. In žuram tam v lokalu. Bla je top muska in grem ven na joint. Sama sem šla stat na pločnik in kadila. In pride po ulici en mlajši model. Gre mimo, ampak se obrača nazaj. Jaz gledam nejga, on hodi naprej in še vedno gleda nazaj. Jaz pa njega. In začne hodit nazaj. Pride k meni in mi prijavi, da je kriminalist. In kaj da kadim.

Ma pizda vam materna, pa ne na rojstni dan! In rečem, da joint, sej vidiš. Sej vohaš.

5. Darinka Pavlič Kamien (17. 12. 2023): Predsedničino pismo o plačah: glavno, da skromnost ostaja slovenska vrlina.

Želje po povišici NPM ne bi nikoli skrila za dopis, s katerim opozarja na neenakost funkcionarjev pri kriterijih nagrajevanja.

Naša predsednica države opravlja enake naloge kot vsi drugi predsedniki parlamentarnih demokracij. Vsaj v EU. Plačo pa ima enako kot vodja službe v enem od večjih podjetij v državni lasti. Je izjemno aktivna tako v domači politiki kot na mednarodni ravni. Obljubo, da ne bo tiho, dosledno spoštuje. Drži se svojega predvolilnega programa, odpira teme, ki bi jih v normalnih političnih okoliščinah morali reševati drugi.

Tisti, ki jo poznamo bolje od povprečnega državljana, tudi dobro vemo, da je v svojih sporočilih neposredna in odkrita in da se ne spreneveda in ne okoliši. Osebne želje po višji plači ne bi nikoli skrila za dopisno priporočilo, s katerim je poskušala opozoriti na neenakost funkcionarjev pri nekaterih kriterijih nagrajevanja.

Na krilih medijskega pogroma se je iz ljudi oglasilo najslabše, kar premoremo. Sovraštvo, zloba, laži, zmerljivke, obračanje dejstev, nizkotnost izrazoslovja — kar vse premorejo samo najbolj ubogi v glavi in na duši. To je bil bruh, v katerega so se vključevali tudi ljudje, ki bi jim pripisali razsodnost, razum, trezno presojo in primeren odnos.

6. Tereza Vuk (18. 12. 2023): Te kurbarije te čist not zvlečejo. Od 2009 na FB, pa še ni konca …

Vzemte mi zdej net. Pa kr celo elektriko. Puste mi sam svečo. Kaj bi hotla ta prvo stvar? Celo knjižnico knjig zraven sebe.

Ampak kaj bi brez teh hudičevih družbenih omrežij? Itak smo vsi butli v bistvu, sam da ne vemo, kaj klikat. Preštudirajte, kok časa na dan porabite za bit okol na netu. Jaz nočem niti štet. S frendi pa vzun ne jebem. To sam doma delam. Skoz sam FB pa YouTube. In tist, k prodajam buče naokol, da odkar pišem, ne berem. Sej res ne. Ma ne zarad razlogov v glavi. Vzemte mi zdej net. Pa kr celo elektriko. Puste mi sam svečo. Kaj bi hotla ta prvo stvar? Celo knjižnico knjig zraven sebe. Ker te kurbarije te čist notr zvlečejo. Pizda, od 2009 sem na FB, pa še ni konca.

7. Marko Crnkovič (25. 12. 2023): Dovolj te fanatične in moralistične politične korektnosti!

Razmislimo še enkrat o bojda neprimerni karikaturi Delovega karikaturista Marka Kočevarja. Je bila zadeva vredna zgražanja?

Vse lepo in prav. Le kdo bi lahko imel kaj proti “naslavljanju realnih težav žensk po vsem svetu”, “enakosti spolov” itd. in zaščiti “žrtev grozljivih spolnih napadov, posilstev in vojnega (sic!) orožja”.? Toda podpora tem legitimnim in hvalevrednim ciljem — pa čeprav se temu pretenciozno reče feministična zunanja politika — ne izključuje občutka, da je na deklarativni ravni to nekoliko komično. Vsaj vredno nasmihanja. To ne pomeni, da se temu “konceptu” ne bi smeli nasmihati. Tudi ene in iste osebe, ki to načeloma podpirajo, se lahko zunanji ministrici nasmihajo. V tem ni nič kontradiktornega. To je humor. To je satira. To ni brutalno norčevanje — kot radi rečejo —, ki bi mu bilo treba pripisati del globalne krivde za to, kako talibani tretirajo ženske, ali za workplace šovinizem v slovenskih pisarnah.

Vprašanja, ki jih zastavljam na začetku, niso retorična. Bistveno retorično vprašanje se glasi: do kdaj bomo še morali prenašati to moralistično, fanatično, puristično, kenslarsko politično korektnost?

8. Marko Crnkovič (4. 12. 2023): Luzerji in luzerji zmagoslavne slovenske politike.

Ne bo se ponovilo, da bi stranka dobila 41 sedežev v DZ. Pa tudi to se ne bo, da bi zapravila priložnost kot Gibanje Svoboda.

Dopuščam možnost, da je Logar za enega (še vedno) SDS-ovca še kar sprejemljiv in normalen tudi za ne preveč trmaste in fanatične desne volilce. En tak kao nadstrankarski Pahor, a na žalost brez karizme. Logar je znotraj SDS golob in temu primeren je tudi njegov status v jati jastrebov.

Janša light se mi skratka ne zdi antipatičen, vendar v njegov vzpon ne verjamem. Mislim, da se politično ne bo naredil — beri: osamosvojil —, tudi če se bo od Janše deklarativno in na strateško grd način ločil. Ali se vsaj ne bo povzpel na vrh. Za kaj takega je premalo ekstremen in za volilce nezanimiv. Malo bo premešal karte, kaj več od tega pa se ne bo zgodilo.

Logarjevo oddaljevanje od SDS in Janše sicer spremljam z nejevernim zanimanjem. Vendar so po mojem to samo pobožne želje tistih, ki radi dramatizirajo. Mediji privoščljivo in prozorno zabijajo kajle razdora med Janšo in Logarja, ne pomislijo pa, da je tudi dosmrtnemu predsedniku SDS jasno, da neprijazen, konflikten razhod med njima ni v njegovem interesu, temveč v Logarjevem oz. v interesu njegove potencialne stranke. Saj ni neumen!

Morda so sestavili napačno koalicijo. Imeli so možnost sestaviti kakršnokoli koalicijo — ne ravno takšno za poplačilo zaslug, ampak kaj bolj učinkovitega. Pa je niso. Več sreče prihodnjič pa ne bo.

9. Marko Crnkovič (6. 12. 2023): Cenzura je, cenzure ni: Oblastniška politična filozofija Gibanja Svoboda.

To bi lahko šlo mimo nas brez škode in pozornosti, če ne bi še dodatno diskreditiralo stranke, ki ji khm-khm-kolumnist pripada.

Ponavljam: tudi mediji niso brez greha — toda politiki so zadnji na svetu, ki bi smeli biti medijski kritiki. To se ne samo ne spodobi že hierarhično, ampak je tudi škodljivo, če ne celo usodno za demokracijo in svobodo. Politiki se naj zavedajo, da so na vrhu družbene prehranjevalne verige in da je mir pred pred njihovimi pogosto butastimi ali v najboljšem primeru nepotrebnimi pripombami, ki ga mediji od njih terjamo, zelo nizka cena, ki jo za privilegirani status morajo plačati.

To ni daj-dam za svobodo. Svobodo si bomo mediji že vzeli sami in si jo že itak jemljemo. Neodtujljiva svoboda politikov pa je v tem, da pustijo medije pri miru.

10. Vesna V. Godina (20. 12. 2023): Katastrofa PISA 2022, tako imenovana “stroka” pa nič.

Dovolj eksperimentov z dokazano poraznimi posledicami! Za boljšo pismenost rabimo znane, preverjene metode poučevanja slovenščine.

Vsi, ki nam je mar za prihodnost slovenske družbe, bi se morali povezati in zahtevati takšno spremembo šolskega sistema in učnih načrtov, ki bo vodila v dvig bralne pismenosti. In za to ni treba uvajati inovacij. Če se spomnim svojih profesoric slovenščine v osnovni in srednji šoli — cenjenih Anice Suša in Nade Gaborovič, ki sta bili nadvse uspešni v razvijanju bralne pismenosti — lahko povem, da je profesor Suša že v osnovni šoli od nas zahtevala branje z razumevanjem, analizo prebranega in kritično razmišljanje o prebranem. Gaborovičeva pa sploh. Pri njej je bilo razumeti prebrano, kritično razmišljati o prebranem, osmišljanje prebranega in interpretacija besedila osnova vsega. Obvladati vsi. Ne samo štirje odstotki učencev. 

Kar pomeni: treba se je vrniti k že znanim in preverjenim metodam poučevanja slovenščine. Ne pa prakticirati nepreverjene eksperimente, ki imajo dokazano porazne učne in družbene posledice.

11. Marko Crnkovič (28. 12. 2023): Čestitam Časniku Finance in obtožujem domače medijske lastnike.

Nauk za manj srečne medije in za zakonodajalce: zaman se trudijo. Dobrih medijskih lastnikov v Sloveniji ni in jih tudi ne bo.

Bistveni element sreče, ki je Časnik Finance doletela, je to, da je v njihovo lastništvo leta 1999 vstopil Bonnier s 45-odstotnim deležem, leta 2005 pa še z večinskim.

Podjetje Bonnier je bilo ustanovljeno leta 1804. Prvega slovenskega časopisa, Vodnikovih Lublanskih noviz — ki je tik pred koncem 18. stoletja štiri leta izhajal v epohalni nakladi sto izvodov in z neverjetnimi 33 naročniki —, že štiri leta ni bilo več.

V primerjavo konkretnih lastnikov Financ s sedanjimi in polpreteklimi slovenskimi lastniki drugih slovenskih medijev (ali ustanovitelji, če ni bilo lastnikov) se ne bom spuščal. Razlika med medijskim in menedžerskim znanjem in poslovno kulturo enih in drugih je prevelika in preveč očitna, da bi jo bilo treba eksplicitno razlagati. Da omenjam motivov, zakaj se tuji in domači lastniki sploh odločajo za to, da se ukvarjajo z mediji.