Ne štekam folka, k se jim da hodit na morje. Sej ne rečem, enkrat sem bla ista. Še dve leti nazaj sem bla ista. Čeprov ko sem bla par let nazaj pri frendici na morju, sem po treh tednih sam še dam spizdila. Zadost je blo. Zadost vročine, slane vode in tujega jezika.
Čeprov sem bla glih tok prfuknena, da sem šla vsak dan v trgovino in vsakič govorila v drugem jeziku. Una na blagajni je sam gledala, če sem mal zmešana. Enkrat sem furala španko, drugič italijansko in tko dalje.
Ker moram priznat. Od vseh jezikov, k jih govorim, mi gre še najslabš srbohrvaščina, če se ji dans sploh še tko reče. Kje so cajti cirilice, k smo jo imeli v petem razredu. Kaj pa moj brat, k je živel v Kijevu, pa je blo kr vse v cirilici.
Rojena 29. novembra
K smo že pri petem razredu in Jugoslaviji. Jaz sem rojena 29. novembra. Dobr, da ni blo treba nikol v šolo za moj rojstni dan, to vem. Ampak skoz sem mela v glavi, da sta bla dva dneva prosta takrat. Dokler me niso eni bumbarji prepričevali, da to ni res, da je bil sam en dan dela prost dan.
Itak so zajebali oni, ne jaz. Ker smo mi to na FB takoj vse razčlenili. Edin pri »za domovino s Titom naprej« je vsak drugač povedal. Do kerga leta smo se šli te hece v šoli. Vsak je drugo leto povedal, tko da zdej sploh ne štekam, a je blo to od šole do šole drugač?
Ena starejša modelka je trdila, da tega oni sploh nikol niso mel v šoli, ena druga pa, da je blo to še leta 1980. Da je reditelj pred tablo rekel: »Za domovino!« — pol pa folk čist vesel nazaj: »S Titom naprej!«
Jao, keri časi, če tko pomislim. Mi smo mogli vstat pa rečt »zdravo«. Zdej po mojem izgleda v razredu tko: učitelj stopi not, mulci pa vsi noge na mizah, bulijo v telefone, pa če učitelj pozdravi, mogoče trije odmrmrajo neki nazaj.
»Se vidmo, ko boš mel.«
Težko rečem, keri časi so bli boljši. Ipak sem imela sam 14 let, ko je blo konec Jugoslavije. Men se takrat nč ni zdel, da bi mi kej manjkalo. Politika mi je bla res ta zadnja briga, tko da sem lahk gobezdala, glih kar sem hotla.
Smešno se mi zdi, da so ble une fore par nepar, pa da je folk dejansko lazil v Trst po kavo in kavbojke. Pa da nisi smel vsega govort. Kako bi jaz takrat pisala?
Ampak ker sem že začela z morjem. Neki vem za ziher. Če je že bil kdo bolj reven v razredu, se je vedno še za njega zbralo denar za v kolonijo, recimo. Dans je sam: »Maš, nimaš? Nimaš? Okej, čao zdravo. Se vidmo, ko boš mel.«
Glih prej sem brala dnevnik Anite Ogulin na 24ur.com. Take zgodbe žalostne brat, da te prov pri srcu ornk stisne. In ker poznam njenga sina zelo dobr in vem, da je težka dobričina, vem, da je tud ona taka.
Se človek prov zamisli, kam smo padli, da je sploh treba take zgodbe realne brat. Zdej pa ga vedi, kdaj je blo boljš. Al Jugoslavija, kjer so v bistvu vsi meli vse, pa vseen nč, če tko pogledaš, pa še blebetat nisi smel čez Partijo in take, al pa zdej, k grem mim Metalke pa vidim, kako na jogiju en sred belga dneva spi, z vsemi svojimi stvarmi, mi pa vsi mirno mimo šetamo.
So bli boljš uni miličniki takrat, k so te sklofutali pa v kibli odpeljali do gozda in te tam pustili, al pa so boljš dans policaji, k ti ne sme lasu skrivit, ker bo jebal ježa takoj? Al pa da bi dans visele slike enga po vseh šolah?
Jao, kok bi bil Pahor vesel! Sam današnja mladina je drugačna od une takrat, ziher bi ga danes z jajci obmetavali.
Plešem sama
In z jajci bom jaz takoj obmetavala ta prvega, k me še enkrat vpraša, če grem na morje. Ne prenesem več vročine. Junija sem že začela molit, nej bo čimprej september. Ker ne vem več, a je to vročinski val al mene kuha, ker bom kmal v menopavzi?
Ampak to ni več vreme k smo ga mel v Jugi. Takrat je bla zima, pomlad, poletje, jesen. Zdej pa kurac. Al sam poletje al sam zima. Pa še zima ni več zima, čeprov tud zime ne prenesem. Jaz bi sam jesen pa pomlad.
Tist, k se ma fajn med betonom, sred blokovskega naselja, ko je v senci 38 stopinj, mora bit mal nor. Al pa težek mazohist. Sej jaz sem tud mazohist, sam na druge fore. Včer mi je ratal v treh kafanah razpizdit folk. Tonem in tonem, vedno bolj. Jaz bi tonila in v Jugoslaviji al Sloveniji. Al na morju al v hribih.
Taka sem. Pa tud če bi blo treba po pivo in travo v Trst. In zdej si grem moralnega mačka cajtat s pivom in jointom in s komadom do fula Plešem sama od Detour. Pa vzet v roke knjigo Popolna omama: Droge v Tretjem rajhu. Da se potolažim, da so bli tud uni psihiči navadni zadetki. Ker taki smo.