Toksična je nova črna: Pustite to gasilsko vlado, naj stori, kar mora.

Naivno sem pričakoval, da se bo politični in medijski razkol med desničarji in levičarji med pandemijo polegel. Da bodo nepomirljivi nasprotniki sklenili premirje. Vsaj začasno, dokler to razsaja. Ker smo vsi v tem istem sranju in ker rabimo več življenjske energije za bolj nujne zadeve kot pa za te nesmiselne ideološke igrice. Da ne rečem, da je zdaj treba skupaj držati. Ali vsaj navzven ohranjati vtis, da nismo skrgani na smrt.

Ampak žal so to bile samo pobožne želje.

Situacija je paradoks: čeprav je napočil čas, ko je socialna radikalnost zadnja stvar, ki bi jo rabili ali si jo celo lahko privoščili, pa nas življenje sámo sili v radikalnost. Hočeš-nočeš smo radikalno spremenili lifestyle in odnose z ljudmi. Bilo bi res čudno, če se folk ne bi radikaliziral tudi politično. Še bolj kot že prej.

Kompenzacija normalnosti

Res je, da je velikanska večina s težkim srcem, pa vendar sprejela to preventivno fizično distanciranje od