Men so ful smešne te skupine na FB, kjer se delajo norca iz ljudi, k so naredili kakšno pravopisno napako. To vse pofotkajo, poskenajo in se pol posmehujejo v stilu: »Glejte, kok je ta glup. Glejte, kok smo mi pametni in nad vsemi.« In pol se šopirjo in si mislijo, da so ne vem kaj. Mene recimo »gdo« ful zmoti, pa ne bom zdej zarad tega delala halo pa metala folku pod nos, da se napiše »kdo«, ne »gdo«. Pač, jebat ga, mogoče pa zna človek avte dobr šraufat. In grem stavit, da večina od njih ni nč napisala, pametni pa za vse avtorje skup.
Tud mene so že v eno teh skupin fuknili. Kolumno iz Kraljev. »Hahaha, lej to, kako pa ta piše.« Hahaha nazaj. Mene vsak mesec sam v Kraljih ulice prebere 20.000 ljudi, vas je pa kok v tistih skupinah? 2000 nadinteligentnih? K niti ne ločijo med stilom pisanja in med pravopisnimi napakami. Sam ne, dejmo se posmehovat. Gdo že? Eni majo res preveč cajta.
Tud se mi kdaj kdo vtakne v vejice, sam dejte vi men neki povedat. Če bi vi imeli časopis al spletno stran, bi rajš najeli nekoga, k bo za vas pisal, pa bojo vse vejice perfektne, tekst bo pa taka tuga, da ga noben ne bo povohal? Al enga, k zafuka kakšno vejico, ampak je bran?
Ampak bilo pa prošlo. Ker pol ves ta hype mine in postane vse samoumevno. K ljubezen. Najprej si noro zatreskan, pol pa postane rutina. In to je en kurc vse skup. Zato kapo dol vsem unim, k pišejo knjigo za knjigo k po tekočem traku.
Hype okol Goloba
In ko smo že pri branosti. Kdo je trenutno najbolj bran, pa še vejice prov daje? Dejmo, dejmo, uganite. Bran, gledan in še narisan. Tadej Golob, seveda. Verjetno ste že slišali za njega. Jaz še nč od njega nisem brala. Kar sem povprašala folk, je enim top, drugim ne glih tok top, ampak noben ni rekel, da je zanič. In ker je tak hype okol vsega, se človek resno vpraša, a je napisal tak presežek. Mislim, če je in serija in še strip od Lavriča, pol že mora bit woo-hoo.
Serijo sem začela gledat, sam se mi je začela vlečt. Kamera super in vse, sam jaz sem za na šus zadeve. Tud knjig, kjer na petih straneh opisujejo, sam kaj ma kdo oblečen, ne morem brat, ker začnem liste preskakovat.
Pa še ena stvar je. Na Brio so začel vrtet eno ful hudo serijo in vse dele ponavljajo drug dan, tokrat pa ne. Direkt nedelja zvečer ob osmih, štir deli skup. The Killing je ameriška verzija danskega originala Forbrydelsen. Škoda, k sem zajebala in nisem gledala danske verzije, sam so očitno na Brio pogruntali, da bo preveč skandinavskih for na kupu, če dajo dansko.
In če se mi Jezero vleče, logično, da prešaltam tja. Ker so na šus. Eni pravijo, da je tak hype okol Goloba sam zato, ker je mel tako promocijo. Pa nej jo ma. Briga mene to res. Mene se čaka po dve leti za intervju, novo knjigo se čaka že štiri leta.
Brez galame
Če si zasluži in je res dobr napisan, pol vse štima. Se pa človek vpraša, a so res vse ostale slovenske knjige tok slabše, da okol njih ni take galame? In te galame mu čist nč ne zavidam. Mela bi keš, pa da me hvalijo, sam jaz bom pa po starem po kafanah in ne jebem literarnih večerov. Tko bi jaz. Po možnosti, da še kdo drug namest mene piše, pa bi bla zmaga.
Sem pa zavidala prejšnji teden enmu. Mal. Ne berem drugih tekstov, če mi jih kdo pošlje. Nisem ta prav naslov za to, ker ponavad vse skritiziram. Ampak enmu pa sem nardila uslugo in to sam zato, ker sem začutila človeka in vidla, da zna pisat.
Pisal mi je čist random na FB. V enmu tednu sem mu zrihtala intervju in še kolumno. Ker mu privoščim. In je bil tok vesel in respect, respect na vse strani in bil ful hvaležen. In lahk da mu bo en dan ful ratalo in mu bom še vedno privoščila.
Mi se mormo med sabo spodbujat, ne pa si metat polena pod noge. Tko kot jih je men marsikdo na začetku. Zato se tud ne družim s temi kao literati. Ne da so vsi isti, maš pa posebne primerke. In zato sem mu tud zavidala. Mal. Ker so njegovi začetki. Kako vesel je tekel po časopis: »Moja kolumna je notr!«
Dejte vi men neki povedat. Če bi vi imeli časopis al spletno stran, bi rajš najeli nekoga, k bo za vas pisal, pa bojo vse vejice perfektne, tekst bo pa taka tuga, da ga noben ne bo povohal? Al enga, k zafuka kakšno vejico, ampak je bran?
Evforični začetki
Joj, kje so ti evforični začetki! Ko sem zmagala na proznem (pred knjigami), sem vedla, da bo zgodba objavljena v Literaturi. Nisem mela pojma, kaj je to za ena revija, ampak men se je tok fajn zdel, da sem bla nekje objavljena. Sem uletela k ena zmešana total v knjižnico pa se drla: »A mate ta zadnjo Literaturo?« Sem prelistala, zagledala svoj ime in pol vsa utrgana težila tam pri pultu vsem v knjižnici: »Lejte mojo zgodbo notr!«
Ampak bilo pa prošlo. Ker pol ves ta hype mine in postane vse samoumevno. K ljubezen. Najprej si noro zatreskan, pol pa postane rutina. In to je en kurc vse skup. Zato kapo dol vsem unim, k pišejo knjigo za knjigo k po tekočem traku. Ker je sam še rutina, torej služba. Sej tud jaz pišem kolumne k po tekočem traku, sam to je urca dela, knjiga je pa že druga pesem. Ampak začela sem s pisanjem, ker bi eksplodirala, če ne bi. Nikol zarad denarja. Pa da mi vi pol posledično filate ego.
Zato vsem, k se trudijo cel dan viset za kompom in obračat besede, privoščim vse. Itak bo čas pokazal, kaj se bo obdržalo in kaj ne. Kaj se bo še nekoč bralo. Mene zase čist nč ne skrbi. Zaskrbel bi me sam, če bi se nova Tereza Vuk pojavla na sceni. Ta bo pa mal težka.
Sicer pa: Tereza gdo?