Taksi je bolj ziher izbira od Uberja, ampak ga v petek zvečer ne dobiš.

Moja prva izkušnja z Uberjem je bila pred leti na Hrvaškem. Prijatelj, ki sem ga obiskal, ga je uporabil in mi pojasnil koncept: da postaneš voznik Uberja, potrebuješ samo vozniško dovoljenje B kategorije, lasten avto in pametni telefon. Ko naložiš aplikacijo, te preverijo — in lahko začneš delat.

Zadeva je za uporabnika zelo praktična, vendar prva izkušnja ni bila najbolj prijetna. Po nas je prišel gospod z razlupano Renault petko, bil pa je tudi precej obilen, po mojem kakih 150 kil. Prijatelj na prednjem sedežu ni počutil preveč prijetno, mi zadaj pa tudi ne. Bolj na tesno je bilo. Poleg tega je gospod vozil zelo agresivno, prehiteval v škarje in podobno. Je pa res, da je bilo poceni.

Živčna noč

Na Uber sem se ponovno spomnil, ko sem šel na izlet v London. Problem je bila logistika ob povratku, saj sem imel let zelo zgodaj (7:30). Do letališča pelje vlak, vendar je sama pot dolga kakih 45 minut, upoštevati pa je treba še letališke