Ključna pomanjkljivost obeh vladnih protikoronskih zakonov [PKP1 in PKP2, op. ur.] je, da se ne dotika reševanja problema izpada prihodkov gospodarskih subjektov, ki so morali zapreti poslovanje zaradi vladnih ukrepov. Gre predvsem za dejavnosti gostinstva, turizma, trgovine (razen živilske), servisnih storitev, dela gradbeništva in montaže ter dela dejavnosti prevoza potnikov.
V teh dejavnostih bo prišlo do izpada prihodkov najmanj za obdobje šestih tednov (12,5% letnega prihodka), pri dejavnosti gostinstva in turizma pa do izpada prihodkov najmanj za deset tednov (20,8% letnega prihodka) in do poznejšega počasnega in negotovega okrevanja. Zaradi tega utegne skupni izpad narasti na raven med 30% in 50% letnih prihodkov. Prizadeta bodo sicer tudi nekatera večja turistična podjetja, toda glavnina bremena krize bo padla na mikro, majhna in srednja podjetja, ki so najbolj ranljiva.

Smiseln ukrep

Za reševanje težav podjetij, ki bodo trajneje prizadeta zaradi vladnih ukrepov — predvsem v gostinstvu in turizmu —, je treba pripraviti poseben program ukrepov za spodbujanje zagona in nujno razmisliti o trajnejši shemi spodbujanja povpraševanja v obdobju od maja do konca leta.
Potencialno najbolj smiseln ukrep bi bil neposredni dodatek države k regresu zaposlenih in upokojencev — tako imenovani dodatek za dopust. Ta dodatek bi bil namenski, njegov izkoristek pa časovno omejen. Vsi zaposleni in upokojenci — lahko pa tudi otroci, dijaki in študenti — bi lahko dobili skupen dodatek v višini 400€, ki bi jih bilo mogoče porabiti samo za nakupe v gostinskih in turističnih obratih do konca leta 2020.

Delovna mesta in BDP 

Pri 400€ na prebivalca bi izplačilo dodatka za dopust pomenilo izdatek v višini 800 milijonov evrov. Ta vsota bi bila efektivno porabljena v Sloveniji in bi prispevala k ublažitvi upada slovenskega BDP v letu 2020. Štiričlanska družina bi bila torej deležna 1.600€ dodatka za dopust. Ker bi družine ob tem seveda trošile še svoj denar, bi bil učinek na BDP še toliko večji.
Pri tem je treba omeniti, da gostinstvo in turizem močno prispevata k slovenskemu BDP. Kot je pisal prejšnji teden Bine Kordež, sta imeli gostinska in turistična panoga z 32.000 zaposlenimi pri podjetjih in samostojnih podjetnikih v prejšnjem letu skupaj okrog 2 milijardi evrov prihodkov in ustvarili dobrih 800 milijonov evrov dodane vrednosti. Njen delež v BDP Slovenije je znašal 2,5%.
Če k temu prištejemo posredne učinke na druge panoge, ki dobavljajo izdelke in storitve gostinstvu in turizmu, se delež panoge gostinstva in turizma poveča na okrog 6% v gospodarstvu oz. na 4% v celotnem BDP. Nastanitvena dejavnost k temu prispeva približno 40%, večji delež pa strežba hrane in pijač. To so za gospodarstvo zelo pomembni učinki.
S tega stališča je treba razumeti, zakaj tudi sosednje države razmišljajo, kako spodbuditi porabo domačih gostov po krizi s podobnimi »boni« in hkrati tudi tujim turistom omogočiti varen prihod.
Kot rečeno: brez učinkovite revitalizacije gostinstva in turizma od konca maja je ogroženih 32.000 delovnih mest in 4% slovenskega BDP. Precejšen del tega transferja prebivalcem bi se s plačili davkov povrnil nazaj v proračun. Obenem pa bi podjetja ob tem lahko sama plačevala neto plače in socialne prispevke za zaposlene. Če vlada ne bo pomagala tej dejavnosti, bo seveda dobila na grbo plačevanje nadomestil za brezposelnost in prispevkov za socialno varstvo, kar bi močno obremenilo proračun.

7 milijard? Samo promocija!

Treba je tudi povedati, da bi bil dodatek za dopust za okrevanje domače gostinske in turistične dejavnosti — ob kompenzaciji nadomestila za plače, temeljnem dohodku za samozaposlene, solidarnostnih dodatkih in oprostitvah plačila določenih prispevkov za socialna zavarovanja — dejansko edina učinkovita ublažitev padca BDP in spodbuda za njegovo rast.
Vlada sicer promovira, da sta oba njena paketa pomoči vredna 7 milijard evrov. V resnici pa ukrepi iz PKP1 znašajo samo okrog 1,7 milijarde evrov javnih izdatkov, pri poroštvenem zakonu pa (v idealnem primeru) sploh ne gre za dodatne izdatke v smislu efektivne pomoči države. Od skupaj 7 milijard evrov pomoči, kot jih napoveduje vlada, država tako dejansko namenja le 1,7 milijarde evrov oz. 3,6% BDP za protikrizno pomoč gospodarstvu in prebivalstvu. Z navedenim dodatkom za dopust bi se efektivna protikrizna pomoč povečala na 2,5 milijard oz. 5,3% BDP.