Bolj kot sama odločitev Vrhovnega sodišča, da ugodi zahtevi za varstvo zakonitosti zaradi kršitve določbe 1. odstavka 297. člena KZ v zvezi s 1. točko 372. člena ZKP, me je presenetilo dejstvo, da so konkretna imena fizičnih in pravnih oseb, vpletenih v ta primer, cenzurirana. Pravzaprav samocenzurirana.
Iz sodnega spisa in medijskega konteksta vemo, da gre za domnevno neverjetno, epohalno, precedenčno sodbo v zvezi s tem famoznim sovražnim govorom. Pozneje sicer identificirani in razkriti anonimni komentator na spletni strani nekega dolenjskega radia je namreč predlagal Endlösung za romsko problematiko s pomočjo nekaj palic amonala in par puškami, če eksploziv ne bi zalegel.
15.2.2011, 11:16
Kdo točno je to bil, pa Vrhovno sodišče ni povedalo, ampak je dovolilo sodbo objaviti samo s prečrtanimi imeni storilca in radia in brez oznake sodnega primera. (Čas dejanja pa ni skrivnost, za vraga: storjeno je bilo 15.2.2011 ob 11:16!)
Če sem čisto odkrit, najbrž je res bolj pomembno, da je Vrhovno sodišče sprejelo takšno odločitev — po kateri se bodo tožilstva v prihodnjih primerih morala ravnati —, kot pa da vemo, kdo točno bi eliminiral Rome. Imena in priimki ljudi, ki take spuščajo v eter, nam nič ne povejo in so razen za birokratsko rabo organov pregona irelevantni.
Lahko bi pa bil storilec (ali osumljenec) tudi nekdo drug, čigar identiteta bi nam nekaj povedala. Ali še bolje, če bi človekovo ime in priimek nekoga posredno kompromitirala. To imamo najraje. Kar sline se nam začnejo cediti.
Samo želimo si lahko, da bi z imenom in priimkom dotičnega rasističnega anonimnega komentatorja prišlo na dan še to, da so njegovo identiteto prikrivali zato, ker bi lahko kompromitiral nekoga drugega, morda celo nedolžnega. To bi bilo še najbolj dramaturško.
Nerodna reč
Tak primer se je zgodil pred dnevi, ko je Policija prijela dva tihotapca ilegalnih migrantov. Izkazalo se je, da gre za neko žensko (in sostorilca), ki je pred petnajstimi leti na listi SD (ZLSD) kandidirala za evropsko poslanko.
Nerodna reč. Socialni demokrati so se od šmuglarke začeli nespretno distancirati, vendar ta cvičkov flek, ki so ga privoščljivi desničarji dobro vtrli v Židanovo belo srajco, ne bo šel ven niti z vanish oxi actionom.
Toda čeprav je paradoksalno res, da ime dolenjske vinske kraljice iz leta 1996 in kandidatke ZLSD iz 2004 ne pove nič več, kot bi povedalo ime človeka, ki bi pognal v zrak Rome, je prav njena identiteta omogočila, da je iz navadne črne kronike nastala politična novica.
Samo želimo si lahko, da bi z imenom in priimkom dotičnega rasističnega anonimnega komentatorja prišlo na dan še to, da so njegovo identiteto prikrivali zato, ker bi lahko kompromitiral nekoga drugega, morda celo nedolžnega. To bi bilo še najbolj dramaturško.
Včasih mi, včasih oblast
Slovenija ima probleme z varovanjem zasebnosti. Včasih jih imamo državljani, včasih pa oblast. Včasih zato, ker smo prikrajšani za kakšno informacijo, ki nas zanima že iz zdrave in neškodljive občečloveške radovednosti. Drugič imamo probleme, ker se za našo zasebnost oblast ne zmeni. Tretjič imamo probleme, ker se za našo zasebnost oblast zmeni še preveč. Čeprav bi to bilo četrtič ali petič v interesu splošne varnosti ali ne vem koga ali česa, recimo nas vseh.
Pri varovanju zasebnosti — vključno z zgoraj omenjenim primerom cenzuriranja — se ne moremo zanašati na zdravo pamet. Enkrat rečejo tako, drugič rečejo drugače.
Najbrž je res bolj pomembno, da je Vrhovno sodišče sprejelo takšno odločitev — po kateri se bodo tožilstva v prihodnjih primerih morala ravnati —, kot pa da vemo, kdo točno bi eliminiral Rome. Imena in priimki ljudi, ki take spuščajo v eter, nam nič ne povejo in so razen za birokratsko rabo organov pregona irelevantni.
Opomba: Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji Večera v nedeljo in na spletni strani Večera v nedeljo, 18. avgusta 2019, pod istim naslovom. Verzija na Fokuspokusu je editirana.