Začenja se vrhunec poletja. V Švici ni vročine. Poletne dni in noči vsak teden ohladi vsaj ena osvežujoča hladna fronta. Tudi v Sloveniji še ni pravega, vročega poletja. Korona virus je skoraj vsem postavil na glavo njihove potovalne in počitniške načrte. Letošnje poletje v Sloveniji zaznamujejo turistični boni, ki polnijo Gorenjsko, Obalo in zdravilišča, v Švici pa je Bundesrat s 30 milijoni frankov pomoči okrepil turistično promocijo. Švicarska jezera, planine in kampi so do konca avgusta praktično razprodani.
Prav, letos bomo pač preživljali drugačne počitnice. Sprašujem pa se, kako naprej? Koliko časa in na kakšen način smo še pripravljeni živeti s tem ogromnim posegom v svobodo gibanja, odločanja in ustaljenega načina življenja?

Pietro Vernazza

V nedeljski prilogi züriškega Tagesanzeigerja sem zasledil zanimiv in odmeven intervju s profesorjem Pietrom Vernazzo, infektologom in glavnim zdravnikom bolnišnice v Sankt Gallnu ob Bodenskem jezeru. Ugledni zdravnik zahteva resen premislek in spremembo strategije upravljanja s pandemijo korona virusa. Analizira podatke, ki jih o covid-19 že imamo, in jih primerja s svojimi tridesetletnimi izkušnjami z virusi ter epidemijami.
Ker so bili švicarski ukrepi, povezani z epidemijo, veliko blažji in bolj življenski od slovenskih, je njegovo razmišljanje še toliko bolj zanimivo in bo, upam, poučno tudi za slovensko javnost — predvsem imunologe, infektologe, NIJZ in vladno svetovalno skupino zdravnikov.
Vernazza najprej razloži, da novi virus ne bo izginil. Ostal bo med nami. Z njim bomo morali živeti še dolgo. Na vprašanje, ali se bomo morali torej navaditi na fizično distanco med ljudmi, stalno nošenje mask in se odpovedati velikim koncertom, preseneti z odgovorom, da je to naša ugotovitev, ne njegova.

Skepsa in previdnost

V Švici so namreč sredi julija prvič posegli v javno življenje z obvezno uporabo mask v javnem prevozu. In tu se gospod Vernazza postavi na zadnje noge. Trdi namreč, da je govorjenje o drugem valu in vsakodnevno sledenje okužbam s širjenjem panike med ljudmi — tako kot to delajo v Švici in v številnih drugih evrposkih državah — neodgovorno. Res je, da države s temi ukrepi želijo zajeziti širjenje virusa do iznajdbe cepiva, ki bo širjenje ustavilo. Vernazza pravi, da je za vsako demokratično družbo »zelo naporno vzdrževati tako stroge ukrepe že samo nekaj mesecev, kaj šele leto dni ali celo dlje«.
Pietro Vernazza je svetovno znani specialist za virus HIV, zato je v svojih napovedih do cepiva zelo skeptičen in previden:

»Morda bomo sredi prihodnjega leta imeli kolikor-toliko učinkovito cepivo za covid-19, a v tem primeru bi morala pri cepljenju sodelovati večina prebivalstva. Če bomo cepili samo rizične skupine — torej starejše ljudi —, to ne bo prineslo nobenega učinka. Janso je namreč, da bo prav pri teh skupinah cepivo najmanj učinkovito.«

Če smo ga prav razumeli, bi se cepljenju zaradi solidarnosti morali podvreči predvsem mlajši ljudje. Vernazza ob tem spomni na primer Japonske, kjer so pred nekaj desetletji podobno naredili z gripo:

»Otroke so množično cepili proti gripi. Ko so splošno cepljenje proti gripi pri otrocih opustili, pa se je smrtnost pri starejših spet močno povečala.«

In kakšen je nauk te izkušnje?

Osnova za razpravo

Vernazza — ki je najprej študiral teologijo, pri 63 letih pa je zaprisežen ateist — je prepričan, da bi švicarska zvezna vlada morala sprejeti take zaščitne ukrepe, da bi se čim več mladih okužilo, starejšim ljudem pa bi ponudili možnost učinkovitejše zaščite.

»To niso moji ekskluzivni nasveti, temveč osnova za razpravo o tem, da je iskanje prekuženosti učinkovita in zanimiva alternativa sedanjemu modelu, ki ga zastopa švicarska mnoge druge evropske vlade. Nove študije v Ticinu, pa tudi v Španiji in ZDA govorijo, da je okuženih vsaj desetkrat več ljudi, kot pa nam kažejo statistike testiranj.«

Vernazza ob tem poudarja, da je zelo težko slediti inficiranim, še težje pa jih je izolirati.

»To še bolj dokazuje, da so se mnogi okužili z virusom, vendar ga je telo sprejelo in so z njim preživeli povsem brez težav. Približujemo se trditvi, da je korona virus v mnogočem vendarle podoben gripi, saj so mnogi okuženi povsem brez simptomov bolezni — so pa prav tako prenašalci virusa.«

In kaj je torej s korona virusom potem tako zelo drugače?

Nalezljivost

Razlika je v tem, da je covid-19 zelo nalezljiv. V zelo kratkem času lahko okuži ogromno ljudi, zato je Vernazza prepričan, da so bili začetni ukrepi z ustavitvijo javnega življenja nujni in potrebni. A zdaj da so razmere popolnoma drugačne.
Dejstvo je, pravi, da smo te ukrepe sprejeli zaradi strahu pred preobremenitvijo zdravstvenih sistemov, ne pa za to, da bi virus izkoreninili. Zato bi že nekaj časa morali razmišljati o spremembi strategije.

»Močna rast okužb je pri vsaki epidemiji časovno omejena, a je samo delno povezana s spremenjenim vedenjem ljudi. Imamo razloge za sum, da je zmanjševanje hitrosti širjenja virusa neposredno povezano z virusom oziroma z našim imunskim sistemom. Že dva meseca opazujemo fenomen tako imenovane navzkrižne imunosti. Ljudje, ki so bili okuženi s kakšnim drugim korona virusom in so razvili imunost nanj, tudi pri Covidu-19 zbolijo zelo blago ali sploh ne. Verjetno obstaja med ljudmi že veliko več naravnih preprek, ki novemu virusu preprečujejo neomejeno širitev.«

Pred dvema letoma je Pietro Vernazza dvignil veliko prahu, ko je v znanstveni publikaciji objavil ugotovitev, da se z virusom HIV okužene matere lahko odločijo za dojenje otroka, saj je možnost okužbe otroka ob ustrezni terapiji minimalna. Iz etičnih razlogov bi bilo to znanstevno ugotovitev nedopustno ohranjati v tajnosti, je takrat utemeljil svojo objavo.
Epidemije so predvsem statistika in številke. Tudi o tem švicarski infektolog z veseljem razpravlja.

Krog našega življenja

Vernazza se spominja, da so še marca govorili o 100.000 mrtvih samo v Švici. Ob teh napovedih smo se mnogi resno zdrznili. Zdaj je jasno, da so bili takšni scenariji nerealni in pretirani. Iz dostopnih podatkov za ves svet je danes jasno, da od covida-19 posredno umre med 500 in 1000 ljudi na milijon prebivalcev. Za Švico bi to pomenilo med štiri in osem tisoč mrtvih, za Slovenijo med tisoč in dva tisoč.
A to je še vedno petkrat več od sezonske gripe, od katere umre vsako zimo veliko starejših ljudi.
Tudi v zvezi s temo življenja in smrti ostaja Vernazza neomajen:

»To je krog našega življenja. Naravno je, da ljudje v visoki starosti umrejo zaradi virusa. Vedno je bilo tako. Nekateri od virusa gripe, drugih od RSA virusa, tretji spet od drugega korona virusa, ki je zdaj dobil še enega novinca.”

Zdravnik iz Sankt Gallna spomni, da je pred tridesetimi leti vsak teden umrl eden od njegovih HIV pacientov. Zdravniki so ljudje, ki razumejo življenje in smrt, čas odhoda in iskanja pomoči, pa tudi rešitve za podaljševanje življenja. Ne strinja pa se s poveličevanjem in podaljševanjem življenja za vsako ceno — in to podkrepi z ugotovitvijo, da smrt ni nujno najhujša stvar v življenju.
Opozori še, da se zdravniki na intenzivni medicini pogosto soočajo z vprašanjem smiselnosti podaljševanja življenja. Ves čas so podvrženi takšnim dilemam, ki jih rešujejo sami in seveda s pacienti in svojci, kadar je to mogoče.

Švedska ali Švica

Vernazza ne kuje švedskega modela v zvezde, a ga tudi ne obsoja. Poudarja pa, da so švedski model kritizirali predvsem tisti, ki so morali zagovarjati svojega.

»Tudi na Švedskem so sprejeli omejitve. Zdaj vidimo, da število obolelih in smrti tudi pri njih že nekaj časa linearno upada. Zaenkrat ne moremo vedeti, kdo je izbral boljšo pot, Švedska ali Švica. To bomo lahko ugotovili potem šele, ko bodo ljudje imuni na covid-19. S cepivom ali brez njega.«

Hudomušno dodaja, da bi šel brez zadržkov na počitnice na Švedsko. Da je Švedska na seznamu držav, iz katerih morajo Švicarji ob povratku v desetdnevno samoizolacijo — čeprav imajo veliko boljšo epidemiološko sliko kot marsikatera druga država —, je po njegovem povsem neprimerno.
Še bolj kritičen je Vernazza do podaljševanja ukrepov mnogih vlad, med katere spadata tudi švicarska ali slovenska.

»Poglejte samo testiranja. To stane Švico 40 milijonov frankov vsak mesec. Odrejanje in nadzor karanten in izolacij še dodatnih deset milijonov. Če v letu ali dveh ne bomo imeli uspešnega cepiva — kar je povsem mogoče —, bomo zapravili milijarde frankov ali evrov, problema pa še vedno ne bomo rešili. Vprašati se moramo, ali želimo takšno tveganje?«

Zato Vernazza predlaga razmislek o drugačnih strategijah:

»Zdaj je že vsem jasno, da v Švici zaradi te epidemije ne bo umrlo 30 ali 100.000 ljdi. Epidemije bo konec prej, kot smo verjeli. Virus ni tako nevaren, kot se nam je zdelo. Ne propagiram neškodljivosti virusa, samo številke znam pravilno brati, upam. Okrog 90% okuženih nikoli ni bilo diagnosticiranih. Doslej smo trdili, da je smrtnost okrog enega odstotka. Zdaj pa moramo priznati, da je okrog enega promila. Kar je že blizu smrtnosti pri sezonski gripi.«

Task Force

Na očitek, da so podatki o obolelih in umrlih zastareli in da ne ustrezajo realnosti, Vernazza odgovarja:

»Nasprotno. Več ko vemo, bolj nam postaja jasno, da je tako. Še več! Če bo potrjena teza o navzkrižni imunosti, potem bo premagovanje korona krize še veliko hitrejše in enostavnejše, kot smo mislili.«

Infektolog opozarja tudi na to, da od gripe umirajo tudi mlajši, vendar v občutno manjšem številu, zato pa o tem mediji nikoli ne poročajo. Enako je tudi pri covidu-19. Preseneča ga, da je poročanje o smrtnih primerih zdaj tako zelo drugače. Jezi ga, da celo znanstveniki dvigajo prah. Svojo odsotnost iz medijev je pojasnil s starostjo in izkušnjami:

»Soočal sem se že z mnogimi epidemijami. SARS, nore krave, prašičja gripa, ptičja gripa … Pri vsaki smo pretiravali. Zato sem postal bolj previden. Čeprav mi je jasno, da so infekcijske bolezni lahko zelo nevarne.«

Z drugačnimi stališči od večine kolegov si je Pietro Vernazza zaprl vrata v švicarski Task Force, ki svetuje Bundesratu — čeprav ima zelo dobre izkušnje sodelovanja s kolegi.
Bil bi čas, da tudi v Sloveniji odpremo široko razpravo v krogih NIJZ, vladne svetovalne skupine in samostojnih igralcev, kakršen je recimo Alojz Ihan. Redko ali nikdar namreč ne slišimo drugačnih mnenj, ki bi morda bolje usmerjala družbo in vlado pri premagovanju epidemije. Če seveda res želimo prebivalcem dobro zdravje in čim bolj neobremenjeno življenje, družbi nasploh pa čim manj gospodarske in socialne škode. 
Žal imam občutek, da bi imel profesor Vernazza v Sloveniji še veliko manj možnosti za uveljavitev svojih pogledov kot v Švici.