»Šus v glavo«: mitologije in/ali degré zéro svobode govora

Kaj je huje? Če nek migrant, ki je ilegalno prestopil mejo, napade taksista, ki ga ni hotel peljati (ker ni imel za plačilo) in potem z olfo grozi policistoma, ki ga obvladata s strelom v nogo? Ali to, če potem poslanec reče, da bi temu migrantu on sam dal »šus v glavo«, ne pa v nogo?

Vprašanje ni nepomembno. Vsaj ne s stališča javne, tako imenovane nacionalne varnosti. Še bolj pomembno pa je s stališča polemiziranja s sovražnim govorom. 

Bolj kot sovražni govor sam mi gre na živce to, da ga goreče namišljeni, četudi nagonsko iskreni nasprotniki ne znajo ne definirati ne detektirati — kaj šele z njim polemizirati.

Recimo: da bi ga okaral, zna predsednik DZ na te besede poslanca SNS poreči samo to, da »ostro zavrača vsakršno pozivanje poslancev in prebivalcev […] k nasilju«.

No, to.