Imenovanje Pirkoviča pa je tudi zlovešče zgovorno znamenje, da vlada dokončuje sovražni prevzem javnega servisa in kompletira svojo predvolilno medijsko strategijo.

Pirkovičeve reference

Novi mediji seveda niso Pirkovičeve reference. No, sodeč po njegovih nastopih pred kamero niti stari mediji niso Pirkovičeve reference. Pirkovičeve reference so samovoljno posnet in podtaknjeno objavljen intervju s hrvaškim nacionalistom in novokomponiranim ustašem. Pirkovičeve reference so, da ga je prejšnja TV garnitura zaradi tega odžagala. To se mu je ful splačalo. Pirkovičeve reference so, da pizdi čez RTV kot sramotno in nekompetentno novinarsko organizacijo in omalovažuje svoje kolege. Pirkovičeve reference so, da so vladi všeč njegova domoljubno diletantska in diletantsko domoljubna verzifikatorska prizadevanja in da jih daje na razpolago za proslavarske namene generalnega sekretariata vlade.

Zato teh referenc je Pirkovič postal začasni urednik uredništva za nove medije. (Začasni? Aleluja, morda pa samo za ta vikend?)
​{embed_info_box}194735{/embed_info_box}

Razmislite še enkrat

Če si je kdo še nedavno mel roke, da bo SDS izgubila volitve — in da se bo desnica nasploh tako slabo odrezala, da ne bo mogla sestaviti koalicije —, naj razmisli še enkrat. Ob upoštevanju medijskih in političnih razmer to ni več tako samoumevno.

Res je, da je Nova24TV še vedno marginalna televizija in da ta njen infofanatizem v glavnem konzumirajo prepričani fanatiki. Res je, da zdaj (pro)vladnemu Planetu TV ne uspe in ne uspe postati bog ve kako gledana televizija, ki bi resno konkurirala Pro Plusovim programom in TVS. Pri tem jim niti Požar s svojo oddajo — in z zamišljenim kazalcem pod nosom — ne more pomagati. On kao “ni njihov”, jim pa s Požareportom vred seveda prav pride kot backup.

Res je tudi, da si je vladajoča stranka poleg Novinega news portala ter tiskane in spletne Demokracije omislila tudi plejado majhnih, a svoji prfuknjenosti primerno glasnih spletnih trobil. Prištejmo k temu še z za spoznanje bolj dostojno, toda enako desno ali vsaj konservativno usmerjeno tiskano in spletno Domovino.

Vse doslej našteto je hvala bogu marginalno ali v najboljšem primeru pač glasno in samonaduvano. Ne pozabimo pa, da je vlada vzela pod kontrolo tudi Siol, trenutno drugi najbolj brani spletni portal v Sloveniji (pa tudi že prej tu nekje).
​{embed_info_box}194734{/embed_info_box}

Da nima smisla, da izgubijo

Ampak zdaj so prevzeli ali vsaj prevzemajo tudi RTV Slovenija, zlasti TV Slovenija. Ta se s predvolilnimi vsebinami nikoli ni zares izkazala — ker je produkcijsko slaba in konceptualno bolj enciklična od enciklike —, resnici na ljubo pa se tudi ni kompromitirala s pristranskostjo.

Zdaj pa se bo. Zagotovo. Stavim. Pod krinko uravnoteženosti bo seveda vse po vrsti vabila v soočenja in druge oddaje in z lekarniško štoparico merila programski čas, namenjen izvajanjem članov posameznih strank. V imenu tako imenovanega pluralizma pa bo s pomočjo Pirkovičevega novokomponiranega čveka in z naklonjenim poročanjem o vsaki desni marginaliji — kot pred dnevi o Primčevem protestu proti istospolnim posvojitvam — za nazaj popravljala krivice, ki da so se jim dogajale po zaslugi prejšnjih vodstev in uredništev TVS. In perfidno prispevala k občutku, da lahko SDS in kompanija na volitvah zasluženo zmagajo — ali da vsaj nima smisla, da izgubijo.

Za konec pa še citat iz knjige Alaina de Bottona z naslovom Novice: Navodila za uporabo (Medijski partner, 2014, v slovenščino prevedel jaz):

“Če želite spremeniti mentaliteto neke države, vam bo vsak revolucionar znal povedati, da za to ni treba s tanki pred umetnostno galerijo, ministrstvo za šolstvo ali domove znanih pisateljev. Pripeljite tanke naravnost pred medijski glavni štab — živčni center volilnega telesa.”