Priča smo največjemu globalnemu eksperimentu dela od doma. Pandemija korona virusa je prisilila podjetja, javno upravo in šole, da spodbujajo delo in izobraževanje od doma. Uporaba spletnih izobraževalnih platform, sporočilnih sistemov in videokonferenčnih orodij se hitro veča. Ker so ljudje več doma, narašča tudi uporaba medijskih vsebin, zlasti pretočnih, in igranje spletnih iger. Zaradi tega so spletne aplikacije in platforme vse bolj obremenjene, močno se je povečal tudi internetni promet. 

Preobremenjenost interneta

Povsod, kjer so zaradi pandemije uvedli omejitve gibanja, se srečujejo s preobremenjenostjo internetnih omrežij. Obseg internetnega prometa se je od izbruha korona virusa povprečno povečal za 30% do 60%. Običajne vršne obremenitve so se raztegnile čez ves dan. Mnogi se sprašujejo, ali lahko zaradi silovitega povečanja prometa pride do kolapsa interneta.
Ponudniki ključne internetne infrastrukture doslej niso poročali o večjih težavah. Po njihovem mnenju sedanje razmere še ne predstavljajo resne grožnje za delovanje svetovnega interneta in ob postopni rasti prometa ne pričakujejo večjih težav.
To pa še ne pomeni, da uporabniki ne bodo imeli nobenih problemov.

Uporabniki poročajo o težavah

Če povečanje internetnega prometa v glavnem ni problematično, zakaj se potem sploh ukvarjamo z vprašanjem, ali bo internet prenesel večjo obremenjenost s pretočnimi in videokonferenčnimi vsebinami?
V Sloveniji nihče ne objavlja sprotnih uradnih informacij o tekočih prekinitvah delovanja elektronskih komunikacijskih storitev in omrežij, kaj šele o slabšem delovanju ali kakovosti storitev. Prav tako nihče sistematično ne spremlja težav uporabnikov pri dostopu do interneta pri izvajanju dela in učenja na daljavo.
Deloma se je težav lotila Zveza aktivov svetov staršev Slovenije.
V času pandemije so uporabniki v stiku z operaterji in ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev v celoti odvisni od delovanja teh storitev. Ko storitve ne delujejo, so javno dostopne informacije, ki lahko olajšajo tudi organiziranje dela od doma, zelo pomembne. Regulator elektronskih komunikacij je v prvih tednih po razglasitvi epidemije žal povsem zatajil.
Pohvaliti je treba prizadevanja operaterjev, ki sproti nadgrajujejo omrežne kapacitete. Kljub temu smo od uporabnikov z različnih koncev Slovenije dobili informacije, da so imeli težave in da je prihajalo do občasnih motenj ali prekinitev delovanja storitev. Nekateri uporabniki so imeli probleme zaradi neustreznih paketov, neustreznih priključkov, ponekod morda celo zaradi ozkih grl v dostopovnih omrežjih. 
Mnogi od doma praktično niso mogli delati. Med razlogi so navajali prepočasne odtočne hitrosti — kar je problem zlasti pri asimetričnih tehnologijah, kakršna je ADSL. Hitrosti, o katerih so poročali, ne omogočajo več normalnega dela. Nekatere aplikacije pri prenizkih hitrostih in prevelikih omrežnih zakasnitvah celo sploh ne delujejo.
Vzrok za slabše delovanje je lahko tudi v prevelikem številu naročnikov glede na zmogljivosti dostopovnega omrežja. Razmerja, ki so običajno omogočala dobro uporabniško izkušnjo, so povsem neprimerna za razmere, v katerih smo danes. Mnogi uporabniki, ki do interneta dostopajo izključno prek mobilnih omrežij, imajo prenizke količine zakupljenih podatkov za nemoteno delo in izobraževanje od doma. Njihove zahteve po prenosu podatkov so sedaj povsem drugačne kot v običajnih razmerah. Najbolj kritična skupina so mladi, ki za delo od doma (in zabavo) potrebujejo največ podatkov.

Zgostitve internetnega prometa in uporabniška izkušnja

Za delovanje in uporabo interneta v času pandemije torej ni pomembno samo to, da so omrežja sposobna prenesti velike količine podatkov. Uporabniki potrebujejo tudi zmogljiva dostopovna omrežja, zagotovljene dovolj visoke pritočne in odtočne hitrosti ter seveda primerne naročniške pakete. 
Količina podatkov, ki jih prenašamo v času pandemije korona virusa, z vidika delovanja interneta ni največji vzrok za zaskrbljenost. Ta se skriva v naravi naših spletnih aktivnosti. Z delom in izobraževanjem od doma se je skokovito povečala uporaba aplikacij, ki zahtevajo nizke omrežne zakasnitve, kot so videokonferenčne, videopretočne in podobne aplikacije. Problem torej ni v pretoku podatkov, ampak v večjih zahtevah po podatkih, ki morajo biti prek interneta preneseni brez zaznavnih zakasnitev.
Internet »ne ve«, katere aplikacije uporabljamo. Prav tako »ne ločuje« prometa glede na vrsto podatkov, ki se prenašajo po omrežju, in vse podatke obravnava enako. Internet je bil zgrajen, da čim bolj zanesljivo prenaša čim več podatkov in na načelu internetne nevtralnosti. 
Če je del omrežja preveč obremenjen, se prenos upočasni. Zgostitve prometa običajno ne zaznamo in za večino aplikacij ne predstavlja večjega problema. Povsem drugače pa je ob uporabi aplikacij in storitev, ki zahtevajo nizke omrežne zakasnitve. Pri teh aplikacijah pridejo preobremenitve interneta še kako do izraza. Zato so v preteklih dveh tednih občasno imeli težave tudi slovenski uporabniki spletnih videokonferenčnih in izobraževalnih platform.

Preobremenjene spletne aplikacije in platforme

Na udaru pa ni samo internetna infrastruktura, ampak tudi spletne aplikacije in platforme. Ponudniki, ki niso pravočasno zagotovili povečanih procesnih in pomnilniških zmogljivosti, so imeli resne težave. 
Problemi so se najprej pojavili na Kitajskem. Med izbruhom korona virusa v Vuhanu so se prvi soočili s težavami ponudniki spletnih iger. S širitvijo epidemije so kmalu po uvedbi strogih omejitev gibanja poročali o težavah pretočnih storitev iQiyi spletnega velikana Baidu. Zaradi povečanega obsega prometa so se sesule tudi popularne aplikacije za delo od doma, kot so videokonferenčne storitve in pisarniške aplikacije DingTalk ponudnika Alibabe in WeChat Work ponudnika Tencent.
Po razglasitvi pandemije o težavah poročajo tudi iz Evrope in ZDA. Večji ponudniki oblačnih storitev in pretočnih vsebin so se uspešno pripravili na povečanje prometa in nadgrajujejo svoje kapacitete. Največji imajo strežniške kapacitete blizu internetnih vozlišč ali celo blizu dostopovnih omrežij. Najpopularnejše spletne platforme za pretočne vsebine so znižale kakovost video vsebin (z visoke na standardno ločljivost).
V Sloveniji so bile prvi teden po prekiniti šole najbolj na udaru Arnesove spletne storitve, kjer so zaznali od deset do stokrat večje število uporabnikov. Zaradi tega je v prvih dneh prišlo do zasičenja in težav pri delovanju storitev. Kot vidimo na Arnesovi spletni strani, so problem morali reševati s pomočjo podjetij, saj z lastnimi zmogljivostmi (in razpoložljivimi investicijskimi sredstvi) povečanemu povpraševanju niso mogli slediti.

Terapija za slovensko digitalno družbo

Država namenja ogromno denarja za izobraževalno informacijsko infrastrukturo in za izobraževanje nasploh. Vendar infrastruktura na krizne razmere ni bila pripravljena. Prav tako ne učitelji. Izkazalo se je, da je digitalizacija v šolstvu potekala prepočasi, kljub dolgoletnim prizadevanjem za digitalizacijo izobraževanja. 
Domače digitalne izobraževalne rešitve in infrastruktura niso bile prva izbira mnogih fakultet. Morda zaradi togosti, morda pa preprosto zato, ker jim ne uspe slediti razvoju.
Fakultete so namesto slovenskih rešitev in platform za poučevanje na daljavo raje uporabljale fleksibilnejše tuje oblačne rešitve, kot so Zoom, GoToMeeting, Webex in Microsoft Teams. Večina se ni ukvarjala z vprašanjem izpostavljanja zasebnosti svojih učencev, dijakov in študentov. Nekateri so na lastnih strežnikih postavili odprtokodne sisteme kot recimo BigBlueButton.

Dva tedna razvojnega preskoka v šolstvu

Presenetljivo je, da so nekatere fakultete takoj nadaljevale delo s spletnim izobraževanjem. To je večinoma potekalo na klasičen način, le da po spletu. Učitelji so preizkušali nove tehnologije in aplikacije, prav tako nove modele učenja in poučevanja na daljavo. S povsem novimi izzivi so se soočili tudi učenci, dijaki in študenti.
Kriza je spodbudila inovativnost in angažma na vseh ravneh. Sprožila je miselni preskok in spodbudila digitalno preobrazbo, ki je bila pred tem nepredstavljiva. V štirinajstih dneh so šole in učitelji naredili večji korak kot prej v desetletju ali več. Nihče se več ne sprašuje, ali je tehnologija lahko v pomoč kot orodje pri pedagoškem procesu. Vsi se sprašujejo, kako jo uporabiti. To je ključni premik v miselnosti učiteljev. 
Ob tem pa je treba opozoriti na ugotovitve Zveze aktivov svetov staršev Slovenije v nedavni anketi med starši, da se pojavljajo težave pri delovanju storitev kot so spletne učilnice, da prihaja do velikih razlik med šolami pri načinu poučevanja na daljavo in da vsi otroci nimajo enakih možnosti za delo od doma.

Odziv ljudi nas navdaja z optimizmom

Slovenija je bila slabo pripravljena na krizne razmere, ki so za več tednov ohromile celotno državo. Razkrile so se vse slabosti nezadostne uporabe digitalnih tehnologij in prepočasne digitalne transformacije. Na področju informacijske družbe že vrsto let stagniramo. V večini primerov ne gre za pomanjkanje domačega znanja, ampak za splošno neznanje in ignoranco garnitur izvršne oblasti do digitalizacije in informacijske družbe v zadnjem desetletju. 
V Forumu za digitalno družbo smo vlade ves čas opozarjali na sistemske pomanjkljivosti, a se veliko ni spremenilo. Namesto z razvojnimi vprašanji in sledenjem splošnemu javnemu interesu so so ekipe na ministrstvih in agencijah raje ukvarjale s političnim kadrovanjem in služile parcialnim interesom.
V sedanjih razmerah nas z optimizmom navdaja odziv ljudi, ki so se hitro prilagodili novim razmeram in pokazali veliko mero iznajdljivosti. To je lahko dobro popotnica za digitalno preobrazbo, s katero ne bomo samo bolje pripravljeni na podobne krizne razmere, ampak bomo tudi v normalnih razmerah izboljšali življenje ljudi.