Spoznavanje nraví in družbe: Zmaji, zombiji, pošasti, velikani, vampirji …
Strici iz ozadja so v bistvu samo zgodbice in pravljice za odrasle, ki niso nikoli odrasli. Najraje jih poslušajo ljudje — in še raje pripovedujejo naprej —, ki si sveta ne znajo razložiti drugače kot s hudobnimi izmišljenimi liki. Kar so v otroški literaturi zmaji, pošasti, prikazni, velikani, mačehe, čarovnice, vampirji in podobni liki, so v ustni — in seveda medijski — državljanski literaturi zgroženosti nad socialnimi razmerami strici iz ozadja. Personificirano zlo. Negativci, ki domnevno vlečejo vse niti. Bad guys. Nekdo mora biti kriv. Neka razlaga pač mora obstajati.
Ta obsesija ne pozna meja in nikomur ne prizanaša. O stricih iz ozadja ne govoričijo samo ljudje iz sosednje ulice kot ti in jaz, temveč tudi tisti, ki sva jih oba že kdaj obtožila ali vsaj osumila, da so v resnici sami strici iz ozadja. Ali tete. Tako je celo Alenka Bratušek
