Zimsko veselje
In potem zima. Če je kolikor-toliko normalna, lahko smučamo. Skratka, uživamo zimsko veselje. Verjamem, da niste vsi za ta špas, ampak dejansko je kar okej. Pa da ne omenjam naši zimskih junakov — alpincev in nordijcev —, ki nas razveseljujejo z dosežki. Če zanemarimo dejstvo, da se z zimskimi športi resno ukvarja samo sedem držav, smo lahko celo ponosni.
Bližajo se sejmi in koncerti, ki so mi najljubši prazniki. Za religijski aspekt mi dol visi. Sem pač brez okusa. Všeč mi je vse, kar je šareno. Pisane lučke, ki sem jih dobro desetletje tudi sam prodajal. Pa pričakovanje v stilu Domiceljeve pesmi Saj po novem letu boljše bo.
Pa še ena fora je. Poznamo jo tisti, ki smo doma “na vasi”. Če ponoči zapade trideset centimetrov snega, je treba zjutraj skidat — ker drugače nikamor ne moreš. Pri tem srečaš soseda, ki tudi kida, njegova žena pa prinese oblečen čaj. Oblečen? Ja, s šnopsom. To je zelo fletno.
Religijski aspekt
Zdaj je jesen. Napoveduje se zima. Prihaja božično-novoletni čas — verni bi rekli adventni —, ki pa se ga letos (tako kot že lani) ne veselim. Zakaj, najbrž ni treba razlagat. Pa tudi pretoplo je. Poleti naj bo vroče, pozimi pa mrzlo. Ni fora pit kuhano vino na plus 18°.
Bližajo se sejmi in koncerti, ki so mi najljubši prazniki. Za religijski aspekt mi dol visi. Sem pač brez okusa. Všeč mi je vse, kar je šareno. Pa pričakovanje, večno upanje v stilu Domiceljeve pesmi Saj po novem letu boljše bo. Vse tiste pisane lučke, ki sem jih dobro desetletje tudi sam prodajal. In sezonski komadi, ki ste jih nekateri do grla siti, saj se nekje med 15. novembrom in 31. decembrom vrtijo trikrat na dan na vseh radijskih postajah. Ampak a veste, pesem ni nič kriva. Last Christmas od Whamov, recimo, je velika pop mojstrovina. Če jo glasbeni uredniki preveč sučejo, je to njihova krivda.
Čisto dovolj
Ko sem se še veliko poslovno vozil po Italiji, sem tudi tam opazil, da pred velikimi trgovskimi centri postavijo velikanske jelke že 15. oktobra. Dan spomina na mrtve pri njih očitno ni big thing. Družine, ki se bolj držijo katoliške tradicije, postavljajo smrekico na božični večer in jo pustijo stat do svetih treh kraljev. Čisto dovolj.
No, ja, da zaključim to jamranje: verjetno bi bilo bolje, da bi teh sejmov in koncertov ne bi bilo več kot štirinajst dni, ampak verjetno bi šla komplet ekonomija v kurac. Pa naj bo tako, kot je. Saj smo se že navadili.