Revija

Sovražni govor je sovražni govor je sovražni govor je zaušnica tožilcem

11.8.2019 / 06:10 Komentiraj
Ko smo v razmerah vse hujšega razraščanja nestrpnosti, ksenofobije in sovraštva že skoraj obupali nad resnim pregonom.
Precedenčna sodba Vrhovnega sodišča v primeru sovražnega govora proti Romom, ki je danes po pravici in pohvalno okupirala domače medije, dejansko prinaša nov veter, v resnici kar vihar v dosedanje razumevanje tega, kaj šteje za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, da bi ga lahko kvalificirali za kaznivo dejanje.V zadnjih letih eskalacije sovraštva in nestrpnosti — predvsem v zvezi z begunci —, ko smo zaman pričakovali ukrepanje in pregon, so se kopja lomila ob razumevanju 297. člena Kazenskega zakonika.Doslej je veljalo, da je inkriminirano dejanje moralo vsebovati realno grožnjo javnemu redu in miru. Zdaj pa je Vrhovno sodišče odločilo, da je inkriminacija možna tudi v primerih groženj in žalitev.Od Erlaha do RomovNaj citiram prvi odstavek tega zelo različno razlaganega člena:»Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu,
»Pozdravljam nepričakovano odločitev Vrhovnega sodišča (predsednica senata Barbara Zobec, člani in članice Branko Masleša, Kristina Ožbolt, Mitja Kozamernik, Vesna Žalik).«
NAROČI SE PRIJAVI SE

Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE