Kulumne
#vlada #korona virus
Slovenska družba je v nevarnem procesu razkrajanja infrastrukture
Logo 03.09.2020 / 06.10

Manj znanosti. Manj znanja. Manj raziskav. Manj kulture. Za vse je manj. Vsem jemljejo. Razen vladi. Ki si sama daje več.

Roald Dahl (1916–1990).

Pravkar berem Dahlovo zgodbo Maščevanje je moje, d.o.o.. Človek si mora nekako pomagati po vrnitvi v Slovenijo. Ni kaj. Malo dobrega smisla za humor še nikomur ni škodilo. Ker po nekajtedenski odsotnosti stvari postanejo neznosne. Še bolj, kot če jih prenašaš stalno. Ljudje pa tudi. 
Dahl je zdravilo za branje časopisov, ki sem jih v odsotnosti zamudila. Ja, še vedno se držim tiskanih časopisov. Internet ni isto. Kot ni isto na televiziji. Kot v kinu. Itd.
Če v koncentrirani obliki prelistaš in prebereš nekajtedensko naklado časopisov, postane vidno vsaj dvoje. Prvič, destruktivni ukrepi vlade. Ki se v nekajtedenski koncentraciji potrdijo kot trend. Ne kot občasni dnevni zdrsi. Kot jih radi prikazujejo dnevni mediji. Že ti dnevni ukrepi so nadvse utrudljivi. A njihova nekajtedenska koncentracija te dotolče. Ne zato, ker jih je več. Ampak zato, ker kaže na pravilo. Pravilo vidiš, če gledaš več. Ne manj. Če gledaš gozd. Ne drevo. Rada opazujem in analiziram gozd. Drevesa me ne zanimajo.

Dežela zmag, narod zmagovalcev

Pravilo, ki v gozdu dnevnih novic postane jasno, je to, da je slovenska družba v nevarnem procesu razkrajanja lastne infrastrukture. Manj znanosti. Manj znanja. Manj raziskav. Manj kulture. Krpamo testiranje. Kapacitete je treba podvojiti. Zdravstveni sistem okrepiti pred novim valom. Denarja za vse je manj. Oziroma premalo. Vsem ga jemljejo. Razen vladi. Ki si ga jemlje več. Državljani imajo vedno več problemov. Več nasilja. Več alkoholizma. Več drog. Več antidepresivov. Več živčnih zlomov. Več najrazličnejših oblik samodestrukcije. In destrukcije drugih. Obenem se povečuje toleranca do vsega opisanega. Če bi šlo za dnevne izgrede, ti ne bi bili povezani s povečevanjem tolerance do slabega. Tako pa je.

Naša in vaša stroka

No, danes, 1. septembra 2020 smo spet zmagovalci. Pa ne zato, ker sta zmagala Roglič in Pogačar. Ampak ker nam je uspelo začeti šolsko leto. Otroci so spet v šolah. Ker po ugotovitvah slovenske stroke ne predstavljajo nevarnosti v korona krizi. Kar sicer ni skladno s podatki iz recimo Nemčije. Kjer se je pokazalo, da je odprtje šol in vrtcev povečalo število okužb.
A mi seveda nismo Nemčija. In naša stroka je nekaj povsem drugega od nemške stroke. Natančneje, mi sploh nimamo ene stroke. Mi imamo vladno stroko. In nevladno stroko. Levo in desno stroko. Našo in vašo stroko. Ena ugotavlja, da te maske varujejo pred okužbo. Druga, da ne varujejo. Da pa varujejo druge, da jih ne okužiš ti. Ena pravi, da moramo testirati več. Druga, da testiramo veliko. Celo preveč. Itd. Ena pravi skratka točno to, kar druga zanika. In vlada dela po direktivah lastne stroke. Druge ali drugih strok ne upošteva. Ker stroka pri nas ni stroka. Tudi če gre za medicino. Je politična pozicija.
Kar si je treba zapomniti za prihodnost. Ko bo korona virus zaradi videza delovanja vlade zoper pandemijo dokazala, kar trdim že lep čas: da vlada zapravlja čas za ustvarjanje videza konstruktivnega delovanja. Zapravlja zato, ker resničnega, sistematičnega, konstruktivnega spreminjanja družbe — ki bi bilo zaradi krize nujno, pa ne samo zaradi nje — ni.

Tedni, ne leta

Slika z distance žal ni nič boljša, ko gre za državljane. Kar je teoretsko znano. In pojasnjeno. Kot pravi Martha Lampland:

»Težko je v kratkem času spremeniti navade, ideje, mnenja ljudi, ki jih imajo o sebi, o drugih in o svetu, ki jih obdaja. Še več, ljudje živijo v kompleksnih družbenih odnosih: v vezeh čustvene navezanosti, spoštovanja, obligacij in recipročnosti. Radikalna sprememba […] zahteva ne samo spremembo mišljenja, temveč prestrukturiranje širšega družbenega sveta, katerega del je posameznik. Ob tem pa je prestrukturiranje posameznikovega družbenega sveta še bistveno težje kot pa je učenje novih navad. V nasprotju s pogledi liberalnih ekonomistov — in, ironično, njihovih marksistično-leninističnih predhodnikov — sama ne verjamem, da se drže in prakse spreminjajo hitro in lahko, četudi je vloženo veliko napora v to, da bi se spremenil institucionalni kontekst. Potrebna so leta spremenjenih okoliščin in novih izkušenj, da bi se spremenil način, na katerega ljudje mislijo in delujejo.«

A korona nam ne daje let. Ampak samo tedne. Sistematičnih naporov za spremembo institucionalnega konteksta pa tudi ni. 
Vsi se raje delajo, da je spet vse normalno. Z ministrico za izobraževanje na čelu. Ki binglja z nogami s predsednikove mize. In podaja osladne govore na začetku novega šolskega leta.
Grem brat Dahla. Morda: Ah, ta sladka skrivnost življenja. Ali Včerajšnji dan je bil lep. Ali pa Pot v nebesa.

NAROČI SE
#vlada #korona virus
Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino NAROČI SE
Share on
Za boljšo izkušnjo na spletni strani uporabljamo piškotke