Slovenska družba je v nevarnem procesu razkrajanja infrastrukture

Pravkar berem Dahlovo zgodbo Maščevanje je moje, d.o.o.. Človek si mora nekako pomagati po vrnitvi v Slovenijo. Ni kaj. Malo dobrega smisla za humor še nikomur ni škodilo. Ker po nekajtedenski odsotnosti stvari postanejo neznosne. Še bolj, kot če jih prenašaš stalno. Ljudje pa tudi. 

Dahl je zdravilo za branje časopisov, ki sem jih v odsotnosti zamudila. Ja, še vedno se držim tiskanih časopisov. Internet ni isto. Kot ni isto na televiziji. Kot v kinu. Itd.

Če v koncentrirani obliki prelistaš in prebereš nekajtedensko naklado časopisov, postane vidno vsaj dvoje. Prvič, destruktivni ukrepi vlade. Ki se v nekajtedenski koncentraciji potrdijo kot trend. Ne kot občasni dnevni zdrsi. Kot jih radi prikazujejo dnevni mediji. Že ti dnevni ukrepi so nadvse utrudljivi. A njihova nekajtedenska koncentracija te dotolče. Ne zato, ker jih je več. Ampak zato, ker kaže na pravilo. Pravilo vidiš, če gledaš več. Ne manj. Če gledaš gozd. Ne drevo. Rada opazujem in...