Več kot dva meseca po veseli novici, da bo vlada obdarila državljane s turističnimi boni, pri polni zavesti na višku turistične sezone izjavljam, da mi še vedno ni jasno — niti po več kot 150.000 izkoriščenih bonih v vrednosti čez 20 milijonov evrov do sredine julija —, zakaj nas častijo samo s prenočiščem (z eventualnim zajtrkom), ne pa tudi z drugimi, ne nujno turističnimi in gostinskimi storitvami.
Vprašanje je seveda retorično. Še predobro mi je jasno, zakaj.
Vlada se je za to potezo že mogoče odločila zato, da bi pomagala dotičnemu sektorju — konkretno »gostinskim nastanitvenim dejavnostim« pod šifro I55 v Standardni klasifikaciji dejavnosti —, vendar je obenem hotela na državljane delovati vzgojno.
Uvedba turističnih bonov za vse ni samo ekonomski ukrep, ki bo nekaterim gostincem pomagal nadomestiti izpad prihodkov med korona krizo, temveč je tudi državljanska vzgoja za fizkulturo, domoljubje in lifestyle.

Slovenske preference

To vem iz lastnih izkušenj. Prejšnji teden sem namreč izkoristil svoj bon — in bon, ki mi ga je odstopila moja nemočna mama — za počitnice v Kraljestvu Zlatoroga. Bil sem v Bohinju. V apartmaju. Z obema sinovoma.
Alpe so mi ljubše od morja. Vsaj slovenske gore od slovenskega morja. Naša obala se mi ne zdi privlačna destinacija. Vsaj ne za več dni. V gorah je dovolj prostora za vse, na obali pa ne.

Slovenske preference

Izbira destinacij za vnovčenje bonov je priložnost za ugotavljanje prostočasnih navad Slovencev, pa tudi lekcija iz narodnega gospodarstva in podjetniške iznajdljivosti. Nastanitvene gostinske dejavnosti so po Sloveniji seveda zelo neenakomerno porazdeljene. Če spremljamo podatke o dosedanjem vnovčevanju bonov po posameznih občinah, opažamo, da imajo nekateri naši rojaki bizarne preference glede svojih destinacij in da s tem tudi sledijo ponudbi na bizarnih lokacijah.
Tako recimo v Večeru berem, da je ne več ne manj kot sedem ljudi vnovčilo bone v Rušah, osem v Miklavžu na Dravskem polju in manj kot pet v Staršah. In čeprav lokalnemu prebivalstvu tega nikakor ne privoščim, sem glede slovenskih turističnih navad le nekoliko pomirjen, ko vidim, da nihče ni vnovčil bona v Poljčanah, Oplotnici, Dupleku in Makolah.

Nanny state

Uvedba turističnih bonov in sámo vnovčevanje bonov dokazujeta, da je med vsemi vrstami ali tipi turizma zmaguje tako imenovani aktivni, zdravi, rekreativni, kmečki, trajnostni, ekološki, narodnjaški, krajinski, pejsažni turizem. Vlada kot operativno in ideološko poosebljenje države varuške nas je z boni napeljala k dejanskemu uresničenju tega, kar nam je s pomočjo ne vedno namernih in premišljenih strategij vcepljala že dolgo.

Kakšen bo izplen?

Kakšen bo izplen turističnih bonov? Po mojem bo bone izkoristila največ polovica državljanov. Ekonomski učinki torej ne bodo taki, kot jih je vlada čez palec predvidela. Res pa je, da je treba k izkupičku prišteti še izvenpenzionsko potrošnjo, ki ne bo majhna. To je bila v bistvu zvita in do drugih, navidez prikrajšanih dejavnosti poštena domislica te geste z boni.
Kar zadeva politične aspekte, pa bo manj premožni in/ali bolj preprosti del naroda seveda zadovoljen ali najverjetneje celo hvaležen Počivalšku ali magari Janši. Da so nam omogočili šnelkurs iz spoznavanja slovenske narave in družbe in državljanske vzgoje.