Kulumne
#družbena omrežja #vlada
Slovenec že mori Slovenca, brata, na omrežju družbenem prekletem
Logo 06.05.2020 / 06.10

Navidez trivialne eskapade kot ta Končarjeva — če Grimsa, Hojsa, Janše, Mahniča ne omenjam — so virtualna bratomorna vojna.

»Eksperiment z ignoriranjem bi lahko izvedli prej, ko je SDS bila še v opoziciji. Zdaj pa ne več. Ne moremo se več pretvarjati, da tega ni.«

Erike Žnidaršič tudi jaz ne morem videti in zaradi nje načeloma ne gledam Tarče. Ne prenašam teh zadirčnih žensk na televiziji. To ni moj stil preživljanja četrtkovih tihih in mirnih večerov na kavču. Razen kot sprožilni moment za aferaštvo se mi te teme niti ne zdijo relevantne, ampak za to mi ni treba gledati oddaje.
Romanu Končarju bi torej teoretično lahko dal prav. Pa mu ne bom. Ker to (nelektorirano) psovanje tudi ni moj stil:

»Vaš nečloveško-zlobno-grobi in arogantno-nasilni presek ubesedenih misli […] ni nič drugega, kot izraz Vaše nečlovečnosti, Vaše orgastične zlobe, Vaše značajske spačenosti in popolne neolikanosti, ki meji na vse tisto, kar si neka javna oseba Vaše profesionalne provinience NIKOLI ne bi smela privoščiti! NIKOLI! Vam je to jasno?!? NIKOLI! Sram me je za Vas in v dno duše me je sram, da je osebkom Vašega kova dovoljeno delo, katerega opravljate. Sram in še enkrat — sram!«

Katalizatorka konfliktov

Končarjev izpad je načeloma nepomemben. Čeprav lahko iz tega incidenta izpeljemo posplošeno, četudi ne neargumentirano domnevo, da pač tak folk podpira Janšo, zato ne bomo prav nič bolj razsvetljeni in ozaveščeni državljani, če bomo to slučajno vedeli. Ker kot da je ne samo na desnem robu Facebooka to kaj novega …
Intrigantnost incidenta je drugje. Zakaj sploh znan igralec — no, znan po tem, da je za razliko od večine umetnikov/kulturnikov desničar in da je nekoč posnel katastrofalen domoljubni film — na družbenem omrežju primitivno, patetično, polpismeno ozmerja voditeljico vladi in njenim nenadejanim satelitom nenaklonjene oddaje?
Bilo bi pretirano in preuranjeno trditi, da je od 13. marca letos, ko je prisegla aktualna vlada, število desničarjev v Sloveniji povečalo. Je pa očitno, da so ta desni od tega nesrečnega datuma glasnejši — pa tudi samozavestnejši, drznejši, pogumnejši.
Resnici na ljubo je treba dodati, da so od nastopa nove vlade glasnejši, samozavestnejši, drznejši, pogumnejši tudi levičarji. Janševa vlada je v tem smislu katalizatorka konfliktov.

Badge of honor

Saj se še spomnite, kaj je predlani rekel Steve Bannon na konferenci Nacionalne fronte od Marine Le Pen v Lillu:

»Naj vam kar rečejo rasisti. Naj vam kar rečejo ksenofobi. Naj vam kar rečejo nacionalisti. Nosite to kot znak časti. […] Ker mi smo vsak dan močnejši, oni pa vsak dan šibkejši.«

Ta »badge of honor«, kot se je izrazil jezični bivši Trumpov strategist, si vedno pogostejo pripenjajo desničarji povsod po svetu, ne samo v Sloveniji. Slovenska specifika je kvečjemu v tem, da je za podalpske populiste ta nova »čast« še malo bolj sumljivega slovesa od te priporočene.
Rasizem, ksenofobija in nacionalizem že tako ali tako predpostavljajo suspenz empatije do sočloveka, pri čemer je edina kao olajševalna okoliščina za to nesočutnost in nesolidarnost vsaj fizična, geografska, nacionalna, civilizacijska in simbolična distanca ali potencirana razlika do drugega, za katerega ti pač ni mar, ker daješ prednost sebi in svojim.
Hočem reči, da slovenski desničarji ali desni populisti ne vidijo in/ali ne delajo nobenih pejorativnih in brezobzirnostnih razlik med pripadniki drugih, manjvrednih ras in narodov in ver in tujci sploh … — in med levičarji. Slovenski levičar je zanje enako manjvreden kot migrant ali musliman od kdovekod.
Navidez trivialne eskapade à la Končar vs. Erika so v tem smislu neke vrste specialna, virtualna bratomorna vojna. Slovenka že mori Slovenko, sestro, na prekletem družbenem omrežju. V tem vidim tipično slovenski vzorec, ki ga perpetuira podaljševanje posodobljenega, tako rekoč digitaliziranega domobranstva. Bolje rat z rojakom nego pakt, če ni na liniji. In raje brata, sestro, ki sta bolj pri roki kot migrant in musliman.

Ignorirati pizdakanje?

Čeprav sem že večkrat napisal, da bi mediji morali desničarsko pizdakanje ignorirati, nisem bil nikoli res prepričan, ali je to pameten predlog. Morda bi se obnesel kvečjemu kot eksperiment, ki pa bi me lahko dezavuiral.
V specialni vojni z zmerjanjem in žaljenjem in frontalnim napadanjem državnih in javnih institucij od Ustavnega sodišča pa do RTV se SDS seveda ne bi kar tako predala že samo zato, ker bi si pred njihovimi pokalicami zatiskali ušesa. Morda pa bi zaleglo, če se jim ne bi pustili provocirati.

NAROČI SE
#družbena omrežja #vlada
Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino NAROČI SE
Share on
Za boljšo izkušnjo na spletni strani uporabljamo piškotke