SLO korupcija: Če si tiho, napreduješ. Če nisi, ne. Ali si celo izločen.

Zadnjič me je nekdo vprašal, ali je res nujno, da v Sloveniji povsod naletiš na skorumpiranost. Moj odgovor je bil, da ja. 

Pa ne zato, ker bi bili Slovenci manj pošteni kot pripadniki kakšnega drugega naroda. Ampak zato, ker naša zgodovinsko vzpostavljena socialna in kulturna tirnica zahteva posebno vrsto skorumpiranosti.

Neka posebna vrsta korupcije je vtkana v temeljno logiko slovenskega socialnega delovanja. Kdor je tej logiki prilagojen, torej »pravi Slovenec« — karkoli to že pomeni —, to razume. To logiko upošteva. Jo tolerira. Je ne dela vidne. In je ne problematizira. Ampak v njej pridno sodeluje.

Takšno je normalno, pričakovano vedenje. Eden naših psiholoških standardov. Nekaj samoumevnega. Kar je treba upoštevati. Temu se ne zoperstavljaš in ne upiraš. Kaj šele, da bi to obelodanjal. Ali proti njej celo deloval. Kar neumno počnem sama.

Preživetvena past

Pri tej v vse socialne pore vtkani slovenski skorumpiranosti